Komentar

Največja finta evropskega finančnega ministra leta

Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa - obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.

06.01.2016 00:01
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   the banker   finančni minister

Foto: arhiv Portala PLUS

Dušan Mramor najbrž ne bi postal evropski finančni minister leta, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ali zakon o uravnoteženju javnih financ. Kajti če bi se, potem bi The Banker ugotovil, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov.

Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.

 

V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.

 

A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.

 

Takole gre zgodba:

 

1. Med julijem 2008 in julijem 2015 je bilo v zasebnem gospodarstvu izgubljenih več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih celo dodali skoraj 4.000 več. Zakaj obdobje od julija 2008 do julija 2015? Zato, ker je to edino realno. Julij 2008 je bil zadnji mesec pred izbruhom ene največjih globalnih gospodarskih kriz in hkrati zadnji mesec pred Virantovo plačno reformo. Prav na to reformo se sindikati javnega sektorja vsako leto izgovarjajo, češ da jim je bilo nekaj obljubljeno, nato odvzeto, namerno pa zamolčijo, da je sledila kriza, ki je realnost in vzdržnost tega dogovora povsem porušila.

 

2. V istem obdobju od julija 2008 do julija 2015 je bila masa plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka višja, v zasebnem le za borih 1,9 %.

 

3. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju. Bruto povprečna plača je tudi julija lani v zasebnem sektorju zaostajala kar za dobro desetino za plačo v javnem.

 

 

Jasno je torej, kdo je plačal najvišjo ceno zaradi krize in vseh drugih domačijskih anomalij v državi, bankah, gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. A ne glede na to je Mramor storil naslednje:

 

A. Dejstvo št. 1: Kljub vsemu omenjenemu je lani dovolil, da se sklene s sindikati javnega sektorja dogovor o dodatnih 148 milijonih evrov za plače.

 

B. Dejstvo št. 2: V skoraj istem času je z mini dohodninsko reformo samo 12 odstotkom dohodninskih zavezancev blagovolil dodeliti le 16 milijonov evrov manj dohodnine.

 

C. To pa skupaj pomeni naslednje:

 

1. 160.000 javnih uslužbencev prejme letos, kljub zgoraj omenjenemu neenakemu bremenu krize, kar cca. 150 milijonov evrov več (povprečna plača je v javnem sektorju je višja, a ocenjujemo, da gre 12 odstotkov od 16 milijonov evrov učinka dohodninskega ukrepa, torej 2 milijona evrov, tudi cca. 20.000 javnim uslužbencem, zato 150 milijonov evrov),

2. 95.000 dohodninskih zavezancev iz gospodarstva (12% zavezancev, ki imajo učinek od dohodninskih sprememb, pomeni skupaj cca. 115.000 zavezancev), brez omenjenih 20.000 javnih uslužbencev, ki tudi participirajo pri tem ukrepu, je zaradi iste ocene kot pod točko 1 na boljšem le za cca. 14 milijonov evrov.

3. Večina ostalih dohodninskih zavezancev, skupaj jih je kar 715.000 (če odštejemo 160.000 javnih uslužbencev in 95.000 drugih, ki so imeli korist od dohodninskega ukrepa) pa - NIČ! Skupaj je namreč dohodninskih zavezancev 970.000.

 

 

Res so se javni uslužbenci v času krize odrekli obljubljenemu iz leta 2008. Toda odrekala se je večina. Če bi bili pošteni, bi priznali, da se je bilo treba javnim uslužbencem v povprečju odrekati bistveno manj kot v povprečju zaposlenim v gospodarstvu. In če bi bil Dušan Mramor iskren in pošten, potem bi lani še pred začetkom pogajanj skupaj z ministrom Borisom Koprivnikarjem prišla pred vse sindikate in javnost ter jim to zgodbo povedala. Pa naj potem sindikati zasebnega sektorja zagovarjajo takšno nepravično delitev bremen pred svojimi člani.

 

Zadeva je še nekoliko hujša. Dušan Mramor je dogovore s sindikati javnega sektorja pogosto pospremil z besedami, da bo to prispevalo k rasti BDP. To je res. A pri tem je zamolčal, da bi bistveno bolj prispeval k rasti BDP, če bi teh skupaj 164 milijonov evrov razdelil bolj pošteno med vse aktivno zaposlene. Dodatno tudi zato, ker je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja. Nižja je plača, več je gre v tekočo potrošnjo, saj je stopnja varčevanj zaposlenih z nižjimi plačami nižja. Večja je potrošnja, višja je rast BDP.

 

Mramor tega ni storil, ampak je izvedel finto leta. Ta finta bo še večja, če bo uveden dodatni bencinski cent. Gre za paradavčno breme. Nov davek! Večini zaposlenih v gospodarstvu, ki so deležni koristi od dohodninskega ukrepa, bo bencinski cent požrl vso miloščino, ki jim jo je Mramor namenil z mini dohodninsko reformo. Če so bili te miloščine sploh deležni. Ostalih 715.000 pa bo v drastičnem minusu, kar zadeva dajatve.

 

Mramor jim od rezultatov rasti BDP ni primaknil ničesar. Minister Gašperšič pa si želi kar sto milijonov evrov na leto. To je 6,7-krat več od Mramorjeve miloščine!

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,895
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,404
03/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,769
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,287
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,020
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 753
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605