Komentar

Največja finta evropskega finančnega ministra leta

Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa - obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.

06.01.2016 00:01
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   the banker   finančni minister

Foto: arhiv Portala PLUS

Dušan Mramor najbrž ne bi postal evropski finančni minister leta, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ali zakon o uravnoteženju javnih financ. Kajti če bi se, potem bi The Banker ugotovil, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov.

Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.

 

V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.

 

A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.

 

Takole gre zgodba:

 

1. Med julijem 2008 in julijem 2015 je bilo v zasebnem gospodarstvu izgubljenih več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih celo dodali skoraj 4.000 več. Zakaj obdobje od julija 2008 do julija 2015? Zato, ker je to edino realno. Julij 2008 je bil zadnji mesec pred izbruhom ene največjih globalnih gospodarskih kriz in hkrati zadnji mesec pred Virantovo plačno reformo. Prav na to reformo se sindikati javnega sektorja vsako leto izgovarjajo, češ da jim je bilo nekaj obljubljeno, nato odvzeto, namerno pa zamolčijo, da je sledila kriza, ki je realnost in vzdržnost tega dogovora povsem porušila.

 

2. V istem obdobju od julija 2008 do julija 2015 je bila masa plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka višja, v zasebnem le za borih 1,9 %.

 

3. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju. Bruto povprečna plača je tudi julija lani v zasebnem sektorju zaostajala kar za dobro desetino za plačo v javnem.

 

 

Jasno je torej, kdo je plačal najvišjo ceno zaradi krize in vseh drugih domačijskih anomalij v državi, bankah, gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. A ne glede na to je Mramor storil naslednje:

 

A. Dejstvo št. 1: Kljub vsemu omenjenemu je lani dovolil, da se sklene s sindikati javnega sektorja dogovor o dodatnih 148 milijonih evrov za plače.

 

B. Dejstvo št. 2: V skoraj istem času je z mini dohodninsko reformo samo 12 odstotkom dohodninskih zavezancev blagovolil dodeliti le 16 milijonov evrov manj dohodnine.

 

C. To pa skupaj pomeni naslednje:

 

1. 160.000 javnih uslužbencev prejme letos, kljub zgoraj omenjenemu neenakemu bremenu krize, kar cca. 150 milijonov evrov več (povprečna plača je v javnem sektorju je višja, a ocenjujemo, da gre 12 odstotkov od 16 milijonov evrov učinka dohodninskega ukrepa, torej 2 milijona evrov, tudi cca. 20.000 javnim uslužbencem, zato 150 milijonov evrov),

2. 95.000 dohodninskih zavezancev iz gospodarstva (12% zavezancev, ki imajo učinek od dohodninskih sprememb, pomeni skupaj cca. 115.000 zavezancev), brez omenjenih 20.000 javnih uslužbencev, ki tudi participirajo pri tem ukrepu, je zaradi iste ocene kot pod točko 1 na boljšem le za cca. 14 milijonov evrov.

3. Večina ostalih dohodninskih zavezancev, skupaj jih je kar 715.000 (če odštejemo 160.000 javnih uslužbencev in 95.000 drugih, ki so imeli korist od dohodninskega ukrepa) pa - NIČ! Skupaj je namreč dohodninskih zavezancev 970.000.

 

 

Res so se javni uslužbenci v času krize odrekli obljubljenemu iz leta 2008. Toda odrekala se je večina. Če bi bili pošteni, bi priznali, da se je bilo treba javnim uslužbencem v povprečju odrekati bistveno manj kot v povprečju zaposlenim v gospodarstvu. In če bi bil Dušan Mramor iskren in pošten, potem bi lani še pred začetkom pogajanj skupaj z ministrom Borisom Koprivnikarjem prišla pred vse sindikate in javnost ter jim to zgodbo povedala. Pa naj potem sindikati zasebnega sektorja zagovarjajo takšno nepravično delitev bremen pred svojimi člani.

 

Zadeva je še nekoliko hujša. Dušan Mramor je dogovore s sindikati javnega sektorja pogosto pospremil z besedami, da bo to prispevalo k rasti BDP. To je res. A pri tem je zamolčal, da bi bistveno bolj prispeval k rasti BDP, če bi teh skupaj 164 milijonov evrov razdelil bolj pošteno med vse aktivno zaposlene. Dodatno tudi zato, ker je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja. Nižja je plača, več je gre v tekočo potrošnjo, saj je stopnja varčevanj zaposlenih z nižjimi plačami nižja. Večja je potrošnja, višja je rast BDP.

 

Mramor tega ni storil, ampak je izvedel finto leta. Ta finta bo še večja, če bo uveden dodatni bencinski cent. Gre za paradavčno breme. Nov davek! Večini zaposlenih v gospodarstvu, ki so deležni koristi od dohodninskega ukrepa, bo bencinski cent požrl vso miloščino, ki jim jo je Mramor namenil z mini dohodninsko reformo. Če so bili te miloščine sploh deležni. Ostalih 715.000 pa bo v drastičnem minusu, kar zadeva dajatve.

 

Mramor jim od rezultatov rasti BDP ni primaknil ničesar. Minister Gašperšič pa si želi kar sto milijonov evrov na leto. To je 6,7-krat več od Mramorjeve miloščine!

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,067
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,191
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,229
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,541
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,753
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,700
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,433
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,511
10/
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,186