Komentar

Največja finta evropskega finančnega ministra leta

Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa - obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.

06.01.2016 00:01
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   the banker   finančni minister

Foto: arhiv Portala PLUS

Dušan Mramor najbrž ne bi postal evropski finančni minister leta, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ali zakon o uravnoteženju javnih financ. Kajti če bi se, potem bi The Banker ugotovil, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov.

Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.

 

V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.

 

A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.

 

Takole gre zgodba:

 

1. Med julijem 2008 in julijem 2015 je bilo v zasebnem gospodarstvu izgubljenih več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih celo dodali skoraj 4.000 več. Zakaj obdobje od julija 2008 do julija 2015? Zato, ker je to edino realno. Julij 2008 je bil zadnji mesec pred izbruhom ene največjih globalnih gospodarskih kriz in hkrati zadnji mesec pred Virantovo plačno reformo. Prav na to reformo se sindikati javnega sektorja vsako leto izgovarjajo, češ da jim je bilo nekaj obljubljeno, nato odvzeto, namerno pa zamolčijo, da je sledila kriza, ki je realnost in vzdržnost tega dogovora povsem porušila.

 

2. V istem obdobju od julija 2008 do julija 2015 je bila masa plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka višja, v zasebnem le za borih 1,9 %.

 

3. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju. Bruto povprečna plača je tudi julija lani v zasebnem sektorju zaostajala kar za dobro desetino za plačo v javnem.

 

 

Jasno je torej, kdo je plačal najvišjo ceno zaradi krize in vseh drugih domačijskih anomalij v državi, bankah, gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. A ne glede na to je Mramor storil naslednje:

 

A. Dejstvo št. 1: Kljub vsemu omenjenemu je lani dovolil, da se sklene s sindikati javnega sektorja dogovor o dodatnih 148 milijonih evrov za plače.

 

B. Dejstvo št. 2: V skoraj istem času je z mini dohodninsko reformo samo 12 odstotkom dohodninskih zavezancev blagovolil dodeliti le 16 milijonov evrov manj dohodnine.

 

C. To pa skupaj pomeni naslednje:

 

1. 160.000 javnih uslužbencev prejme letos, kljub zgoraj omenjenemu neenakemu bremenu krize, kar cca. 150 milijonov evrov več (povprečna plača je v javnem sektorju je višja, a ocenjujemo, da gre 12 odstotkov od 16 milijonov evrov učinka dohodninskega ukrepa, torej 2 milijona evrov, tudi cca. 20.000 javnim uslužbencem, zato 150 milijonov evrov),

2. 95.000 dohodninskih zavezancev iz gospodarstva (12% zavezancev, ki imajo učinek od dohodninskih sprememb, pomeni skupaj cca. 115.000 zavezancev), brez omenjenih 20.000 javnih uslužbencev, ki tudi participirajo pri tem ukrepu, je zaradi iste ocene kot pod točko 1 na boljšem le za cca. 14 milijonov evrov.

3. Večina ostalih dohodninskih zavezancev, skupaj jih je kar 715.000 (če odštejemo 160.000 javnih uslužbencev in 95.000 drugih, ki so imeli korist od dohodninskega ukrepa) pa - NIČ! Skupaj je namreč dohodninskih zavezancev 970.000.

 

 

Res so se javni uslužbenci v času krize odrekli obljubljenemu iz leta 2008. Toda odrekala se je večina. Če bi bili pošteni, bi priznali, da se je bilo treba javnim uslužbencem v povprečju odrekati bistveno manj kot v povprečju zaposlenim v gospodarstvu. In če bi bil Dušan Mramor iskren in pošten, potem bi lani še pred začetkom pogajanj skupaj z ministrom Borisom Koprivnikarjem prišla pred vse sindikate in javnost ter jim to zgodbo povedala. Pa naj potem sindikati zasebnega sektorja zagovarjajo takšno nepravično delitev bremen pred svojimi člani.

 

Zadeva je še nekoliko hujša. Dušan Mramor je dogovore s sindikati javnega sektorja pogosto pospremil z besedami, da bo to prispevalo k rasti BDP. To je res. A pri tem je zamolčal, da bi bistveno bolj prispeval k rasti BDP, če bi teh skupaj 164 milijonov evrov razdelil bolj pošteno med vse aktivno zaposlene. Dodatno tudi zato, ker je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja. Nižja je plača, več je gre v tekočo potrošnjo, saj je stopnja varčevanj zaposlenih z nižjimi plačami nižja. Večja je potrošnja, višja je rast BDP.

 

Mramor tega ni storil, ampak je izvedel finto leta. Ta finta bo še večja, če bo uveden dodatni bencinski cent. Gre za paradavčno breme. Nov davek! Večini zaposlenih v gospodarstvu, ki so deležni koristi od dohodninskega ukrepa, bo bencinski cent požrl vso miloščino, ki jim jo je Mramor namenil z mini dohodninsko reformo. Če so bili te miloščine sploh deležni. Ostalih 715.000 pa bo v drastičnem minusu, kar zadeva dajatve.

 

Mramor jim od rezultatov rasti BDP ni primaknil ničesar. Minister Gašperšič pa si želi kar sto milijonov evrov na leto. To je 6,7-krat več od Mramorjeve miloščine!

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961