Komentar

Največja finta evropskega finančnega ministra leta

Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa - obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.

06.01.2016 00:01
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   the banker   finančni minister

Foto: arhiv Portala PLUS

Dušan Mramor najbrž ne bi postal evropski finančni minister leta, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ali zakon o uravnoteženju javnih financ. Kajti če bi se, potem bi The Banker ugotovil, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov.

Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.

 

V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.

 

A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.

 

Takole gre zgodba:

 

1. Med julijem 2008 in julijem 2015 je bilo v zasebnem gospodarstvu izgubljenih več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih celo dodali skoraj 4.000 več. Zakaj obdobje od julija 2008 do julija 2015? Zato, ker je to edino realno. Julij 2008 je bil zadnji mesec pred izbruhom ene največjih globalnih gospodarskih kriz in hkrati zadnji mesec pred Virantovo plačno reformo. Prav na to reformo se sindikati javnega sektorja vsako leto izgovarjajo, češ da jim je bilo nekaj obljubljeno, nato odvzeto, namerno pa zamolčijo, da je sledila kriza, ki je realnost in vzdržnost tega dogovora povsem porušila.

 

2. V istem obdobju od julija 2008 do julija 2015 je bila masa plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka višja, v zasebnem le za borih 1,9 %.

 

3. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju. Bruto povprečna plača je tudi julija lani v zasebnem sektorju zaostajala kar za dobro desetino za plačo v javnem.

 

 

Jasno je torej, kdo je plačal najvišjo ceno zaradi krize in vseh drugih domačijskih anomalij v državi, bankah, gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. A ne glede na to je Mramor storil naslednje:

 

A. Dejstvo št. 1: Kljub vsemu omenjenemu je lani dovolil, da se sklene s sindikati javnega sektorja dogovor o dodatnih 148 milijonih evrov za plače.

 

B. Dejstvo št. 2: V skoraj istem času je z mini dohodninsko reformo samo 12 odstotkom dohodninskih zavezancev blagovolil dodeliti le 16 milijonov evrov manj dohodnine.

 

C. To pa skupaj pomeni naslednje:

 

1. 160.000 javnih uslužbencev prejme letos, kljub zgoraj omenjenemu neenakemu bremenu krize, kar cca. 150 milijonov evrov več (povprečna plača je v javnem sektorju je višja, a ocenjujemo, da gre 12 odstotkov od 16 milijonov evrov učinka dohodninskega ukrepa, torej 2 milijona evrov, tudi cca. 20.000 javnim uslužbencem, zato 150 milijonov evrov),

2. 95.000 dohodninskih zavezancev iz gospodarstva (12% zavezancev, ki imajo učinek od dohodninskih sprememb, pomeni skupaj cca. 115.000 zavezancev), brez omenjenih 20.000 javnih uslužbencev, ki tudi participirajo pri tem ukrepu, je zaradi iste ocene kot pod točko 1 na boljšem le za cca. 14 milijonov evrov.

3. Večina ostalih dohodninskih zavezancev, skupaj jih je kar 715.000 (če odštejemo 160.000 javnih uslužbencev in 95.000 drugih, ki so imeli korist od dohodninskega ukrepa) pa - NIČ! Skupaj je namreč dohodninskih zavezancev 970.000.

 

 

Res so se javni uslužbenci v času krize odrekli obljubljenemu iz leta 2008. Toda odrekala se je večina. Če bi bili pošteni, bi priznali, da se je bilo treba javnim uslužbencem v povprečju odrekati bistveno manj kot v povprečju zaposlenim v gospodarstvu. In če bi bil Dušan Mramor iskren in pošten, potem bi lani še pred začetkom pogajanj skupaj z ministrom Borisom Koprivnikarjem prišla pred vse sindikate in javnost ter jim to zgodbo povedala. Pa naj potem sindikati zasebnega sektorja zagovarjajo takšno nepravično delitev bremen pred svojimi člani.

 

Zadeva je še nekoliko hujša. Dušan Mramor je dogovore s sindikati javnega sektorja pogosto pospremil z besedami, da bo to prispevalo k rasti BDP. To je res. A pri tem je zamolčal, da bi bistveno bolj prispeval k rasti BDP, če bi teh skupaj 164 milijonov evrov razdelil bolj pošteno med vse aktivno zaposlene. Dodatno tudi zato, ker je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja. Nižja je plača, več je gre v tekočo potrošnjo, saj je stopnja varčevanj zaposlenih z nižjimi plačami nižja. Večja je potrošnja, višja je rast BDP.

 

Mramor tega ni storil, ampak je izvedel finto leta. Ta finta bo še večja, če bo uveden dodatni bencinski cent. Gre za paradavčno breme. Nov davek! Večini zaposlenih v gospodarstvu, ki so deležni koristi od dohodninskega ukrepa, bo bencinski cent požrl vso miloščino, ki jim jo je Mramor namenil z mini dohodninsko reformo. Če so bili te miloščine sploh deležni. Ostalih 715.000 pa bo v drastičnem minusu, kar zadeva dajatve.

 

Mramor jim od rezultatov rasti BDP ni primaknil ničesar. Minister Gašperšič pa si želi kar sto milijonov evrov na leto. To je 6,7-krat več od Mramorjeve miloščine!

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169