Komentar

Največja finta evropskega finančnega ministra leta

Na isti dan, ko je bilo objavljeno, da je slovenski finančni minister Dušan Mramor po izboru londonske revije The Banker postal evropski finančni minister leta 2016, smo na tv lahko videli, kako je plačilo maše v slovenskih cerkvah neobdavčeno, prodaja na bazarjih v osnovnih šolah, kjer otroci prodajajo svoje izdelke, pa - obdavčeni. A to ni največja finta dr. Dušana Mramorja.

06.01.2016 00:01
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   the banker   finančni minister

Foto: arhiv Portala PLUS

Dušan Mramor najbrž ne bi postal evropski finančni minister leta, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ali zakon o uravnoteženju javnih financ. Kajti če bi se, potem bi The Banker ugotovil, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov.

Medtem ko finančne oblasti v slovenskih cerkvah tolerirajo natančne usmeritve, koliko naj bi znašal prostovoljni prispevek, ki je seveda v nasprotju s plačilom neobdavčen, so se po drugi strani spravile na šole. Namesto da bi v zakonu predvideli, da prodaja na šolskih bazarjih, kjer učenci s prodajo izdelkov zbirajo denar za svoje aktivnosti, ne bi bila obdavčljiva, jim svetujejo, naj to počnejo tako kot cerkve. Še ena birokratska in tudi moralno sporna, ki ni tuja deželi Slovenski. Finančne oblasti evropskega ministra leta dr. Dušana Mramorja tako lepo učijo otroke že od rane mladosti, kako zaobiti davčne obveznosti. Namesto da jih država zanje sploh ne bi predpisala.

 

V takšnem časovnem kontekstu je dr. Dušan Mramor postal evropski finančni minister leta. To najbrž ne bi postal, če bi se v londonskem The Bankerju malo podučili o tem, kdaj so bile sprejete ključne odločitve, kot so sanacija bank, ustanovitev DUTB ipd., in kdaj je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, kar je bilo vse najbolj pomembno, da smo znižali javnofinančni primanjkljaj. Če bi se pri The Bankerju malo podučili, bi ugotovili, da sta to storila Mramorjeva predhodnika Uroš Čufer in Janez Šušteršič. Mramor je torej pobral slavo predhodnikov in vitalnega dela gospodarstva, predvsem izvoznikov, ki so v najtežjih letih z manj naredili več in tako Mramorju v državni blagajni zvišali davčno osnovo. Res pa je, da je Mramor ustoličil fiskalno pravilo in se nekajkrat postavil po robu kolegom v vladi, ki bi lahko celo porušili pozitivne učinke omenjenih ukrepov in uspehov podjetij, zlasti na tujih trgih. Teh zaslug mu ne smemo odvzeti.

 

A to ne odtehta največje finte, ki smo je bili deležni lani in ki je delo in lik prav Dušana Mramorja. Da bi razkrili to finto moramo pogledati malce dlje v preteklost in primerjati nekaj ključnih podatkov. Kako je torej Mramor lani delil pogačo od rasti BDP med uslužbence javnega sektorja in zaposlene v zasebnem sektorju, ki predstavljajo večino delovno aktivnega prebivalstva. Največja finta leta 2015 je skrita v razmerju med dogovorom s sindikati javnega sektorja, mini dohodninsko reformo in napovedanim bencinskim centom.

 

Takole gre zgodba:

 

1. Med julijem 2008 in julijem 2015 je bilo v zasebnem gospodarstvu izgubljenih več kot 67.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa so jih celo dodali skoraj 4.000 več. Zakaj obdobje od julija 2008 do julija 2015? Zato, ker je to edino realno. Julij 2008 je bil zadnji mesec pred izbruhom ene največjih globalnih gospodarskih kriz in hkrati zadnji mesec pred Virantovo plačno reformo. Prav na to reformo se sindikati javnega sektorja vsako leto izgovarjajo, češ da jim je bilo nekaj obljubljeno, nato odvzeto, namerno pa zamolčijo, da je sledila kriza, ki je realnost in vzdržnost tega dogovora povsem porušila.

 

2. V istem obdobju od julija 2008 do julija 2015 je bila masa plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka višja, v zasebnem le za borih 1,9 %.

 

3. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju. Bruto povprečna plača je tudi julija lani v zasebnem sektorju zaostajala kar za dobro desetino za plačo v javnem.

 

 

Jasno je torej, kdo je plačal najvišjo ceno zaradi krize in vseh drugih domačijskih anomalij v državi, bankah, gospodarstvu in tudi v javnem sektorju. A ne glede na to je Mramor storil naslednje:

 

A. Dejstvo št. 1: Kljub vsemu omenjenemu je lani dovolil, da se sklene s sindikati javnega sektorja dogovor o dodatnih 148 milijonih evrov za plače.

 

B. Dejstvo št. 2: V skoraj istem času je z mini dohodninsko reformo samo 12 odstotkom dohodninskih zavezancev blagovolil dodeliti le 16 milijonov evrov manj dohodnine.

 

C. To pa skupaj pomeni naslednje:

 

1. 160.000 javnih uslužbencev prejme letos, kljub zgoraj omenjenemu neenakemu bremenu krize, kar cca. 150 milijonov evrov več (povprečna plača je v javnem sektorju je višja, a ocenjujemo, da gre 12 odstotkov od 16 milijonov evrov učinka dohodninskega ukrepa, torej 2 milijona evrov, tudi cca. 20.000 javnim uslužbencem, zato 150 milijonov evrov),

2. 95.000 dohodninskih zavezancev iz gospodarstva (12% zavezancev, ki imajo učinek od dohodninskih sprememb, pomeni skupaj cca. 115.000 zavezancev), brez omenjenih 20.000 javnih uslužbencev, ki tudi participirajo pri tem ukrepu, je zaradi iste ocene kot pod točko 1 na boljšem le za cca. 14 milijonov evrov.

3. Večina ostalih dohodninskih zavezancev, skupaj jih je kar 715.000 (če odštejemo 160.000 javnih uslužbencev in 95.000 drugih, ki so imeli korist od dohodninskega ukrepa) pa - NIČ! Skupaj je namreč dohodninskih zavezancev 970.000.

 

 

Res so se javni uslužbenci v času krize odrekli obljubljenemu iz leta 2008. Toda odrekala se je večina. Če bi bili pošteni, bi priznali, da se je bilo treba javnim uslužbencem v povprečju odrekati bistveno manj kot v povprečju zaposlenim v gospodarstvu. In če bi bil Dušan Mramor iskren in pošten, potem bi lani še pred začetkom pogajanj skupaj z ministrom Borisom Koprivnikarjem prišla pred vse sindikate in javnost ter jim to zgodbo povedala. Pa naj potem sindikati zasebnega sektorja zagovarjajo takšno nepravično delitev bremen pred svojimi člani.

 

Zadeva je še nekoliko hujša. Dušan Mramor je dogovore s sindikati javnega sektorja pogosto pospremil z besedami, da bo to prispevalo k rasti BDP. To je res. A pri tem je zamolčal, da bi bistveno bolj prispeval k rasti BDP, če bi teh skupaj 164 milijonov evrov razdelil bolj pošteno med vse aktivno zaposlene. Dodatno tudi zato, ker je povprečna plača v zasebnem sektorju nižja. Nižja je plača, več je gre v tekočo potrošnjo, saj je stopnja varčevanj zaposlenih z nižjimi plačami nižja. Večja je potrošnja, višja je rast BDP.

 

Mramor tega ni storil, ampak je izvedel finto leta. Ta finta bo še večja, če bo uveden dodatni bencinski cent. Gre za paradavčno breme. Nov davek! Večini zaposlenih v gospodarstvu, ki so deležni koristi od dohodninskega ukrepa, bo bencinski cent požrl vso miloščino, ki jim jo je Mramor namenil z mini dohodninsko reformo. Če so bili te miloščine sploh deležni. Ostalih 715.000 pa bo v drastičnem minusu, kar zadeva dajatve.

 

Mramor jim od rezultatov rasti BDP ni primaknil ničesar. Minister Gašperšič pa si želi kar sto milijonov evrov na leto. To je 6,7-krat več od Mramorjeve miloščine!

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,885
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,364
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,225
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,936
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,855
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,137
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,068
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,320
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,205