Pred 25 leti smo se polnoletni prebivalci Socialistične republike Slovenije, ene od republik pokojne SFRJ, z največjo udeležbo na voliščih dotlej in skoraj soglasno odločili za odcepitev od SFRJ. Od republik, ki so bile bolj balkanske od nas. Od republik, ki so bile manj razvite od nas. Od republik, ki smo jih morali s svojimi žulji financirati.

Odločili smo se za samostojnost.

Praznovati tako obletnico je pomembno dejanje. Vendar pa je tak trenutek, glede na katastrofalno stanje v državi, tudi pravi čas za samorefleksijo in samokritiko. Floskule, ki jih isti politiki, ki so postavljali samostojno Slovenijo, delijo plebsu na proslavah še danes, ne delujejo več. Kdo bo dandanes denimo še verjel bivšemu predsedniku Milanu Kučanu, sedanjemu predsedniku Borutu Pahorju, predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši in vsem drugim, ki so to državo sicer ustanovili, vendar so jo nato v naslednjih 25 letih - pasivno ali aktivno - spravili na kolena?

Ko so na dan odprtih vrat predsednika republike novinarji vprašali prvošolčke zakaj imajo radi Slovenijo, so se najprej v zadregi malo spogledali, sošolka se je v iskanju odgovora popraskala po čelu, dokler ni rešil časti skupinice mladih nadebudnežev največji med njimi in slovesno izjavil: "Slovenijo imam rad zato, ker imajo naši športniki dobre uspehe".

Otrok je v svoji iskrenosti povedal resnico. Druge dandanes ni. Državo imamo, pa ne vemo kaj z njo. Evro imamo, pa zaradi njega same težave. Svetilnik Evrope nismo postali. Na francosko-nemški vlak se nismo usedli. Druga Švica je na nekem drugem planetu. Gospodarstvo je pohabljeno. Hrvati nas nategnejo na vsakem koraku in Milanović se nam upravičeno reži v kamero. Diplomatsko smo mrtvi, pa če je Erjavec še tak klovn. Posluša nas nihče. Vsaj tujina se je naveličala vedno enih in istih fac. Slovenci očitno še ne.

Klinični center kot mikrokozmos

Kaj ima vse to skupnega z nesrečnim UKC Ljubljana. Vse. Ker je UKC Ljubljana pomanjšana Slovenija. Slovenska vas oziroma - vsaj glede na število zaposlenih in bolnikov - že kar manjše slovensko mesto. In to tipično. Naj sosedu krava crkne. Vsi enaki, ne pa vsi enakopravni. Komunistična uravnilovka. Kdor štrli malo ven iz kalupa, je kaznovan. Da ne bi slučajno komu uspelo. Sistem, ki z nenagrajevanjem nadpovprečnih spodbuja lenuhe k še večji lenobi. Sistem, ki z nekaznovanjem kriminalcev v belih haljah generira sistemsko korupcijo. Sistem, ki z nekaznovanjem kriminalcev ustvarja negativno selekcijo. Ki na površje naplavi kot vplivne ljudi tiste, ki nimajo nobenih referenc. Ki so le buliji. Ki jih je vzgojila ulica. Ki služijo zdravniško-dobaviteljski mafiji. Razen res redkih izjem.

Sistem, ki z vsem prej opisanim zgenerira formalne vodje, ki nimajo nobene dejanske moči. Vodje, ki nimajo hrbtenice. Katerih struno upogne že vsak malo bolj vpliven predstavnik farmacevtskega podjetja ali pa dobavitelja medicinske opreme. Kar pripelje do razpada sistema. Ljudje, ki imajo formalne pozicije, nimajo dejanske moči. Za zadržanje svojih stolčkov so pripravljeni sklepati gnile kompromise z zdravniško-dobaviteljsko mafijo, ki v resnici vlada in vodi UKC Ljubljana.

Konec novembra, po vrhunskem fiasku z Baričičem, je v intervjuju za Delo eden od možnih kandidatov za generalnega direktorja UKC Ljubljana Matjaž Tavčar dejal:

"To, da že dve leti in pol čakamo od četrtka do četrtka, kaj bo vlada odločila, negativno vpliva na vse zaposlene. Vse, kar UKC ima, je njegovih 7800 zaposlenih, ki hišo držijo pokonci, ki omogočajo, da delo sploh poteka v sistemu, v kakršnem smo. A ljudje so preobremenjeni, izgoreli. Da bi lahko še delali, potrebujejo vizijo, kam bo ustanova šla, občutek razvoja. Potrebujejo občutek, da nekdo ceni njihovo delo, da jih ima nekdo rad. Potem pa odprejo časopis ali gledajo televizijo in imajo občutek, da delajo v kriminalni organizaciji, kar nikakor ni res. Prvo, kar je potrebno, je zaupanje družbe v UKC".

Strinjamo se. UKC Ljubljana bi moral voditi generalni direktor s polnim mandatom in pooblastili. Ne nek v.d. direktorja ali celo njegova cirkusantska različica. Strinjamo se. UKC Ljubljana bi moral voditi nekdo suvereno, kot dober gospodar, z moderno vizijo - kje bo ustanova strokovno čez 5 let. Skrajno narobe in bolano je, da ustanovo vodi od četrtka do četrka vlada. Kot da se nima ukvarjati s čim še bolj pomembnim. Recimo z vodenjem države.

Strinjamo se. Vse, kar UKCL ima, je njegovih 7800 zaposlenih, ki držijo hišo pokonci. Glede na mizerne plače, predvsem medicinskih sester in nemedicinskega osebja, je UKC Ljubljana ob vseh aferah, korupciji, zavajanju javnosti in rabotah lahko dejansko srečen, da ti ljudje tam sploh še delajo.

Strinjamo se. Ljudje so preobremenjeni in izgoreli.

Bolnišnica, kjer so dobavitelji na prvem mestu

Ne strinjamo pa se z izjavo, da nikakor ni res, da ljudje delajo v kriminalni organizaciji! UKC Ljubljana oskrbi ogromno Slovenk in Slovencev letno. Vendar na način, da se ob tem lepem poslanstvu pokrade tudi ogromno denarja preko prirejenih javnih razpisov za preplačana zdravila, pripomočke, medicinsko opremo, s podaljševanjem gradbenih investicij preko fiktivnih aneksov ter številnih fiktivnih svetovalnih pogodb. Zadnji takšen primer je gradnja prizidka UKC, kjer naj bi po naših informacijah izvajalec (Kolektor) spreminjal sprejeto in na razpisu potrjeno ponudbo, kar bi resno odstopalo od zahtev, čemur naj bi se odločno uprli arhitekti.

Gospod Tavčar bo težko prepričal javnost , da UKC Ljubljana ni tudi kriminalna ustanova, dokler bodo policisti izvajali hišne preiskave zaradi suma korupcije celo pri generalnem direktorju, kot so jo pri Simonu Vrhuncu. Težko boste javnost prepričali, da UKC Ljubljana ni tudi kriminalna ustanova, dokler bodo med takimi preiskavami pod zdravniškimi posteljami našli zlate palice. Dokler bodo nekateri predstavniki dobaviteljev žvižgali o potrebnem podkupovanju vplivnih zdravnikov za zmago na javnem razpisu. Ali dokler bodo zaradi domnevne korupcije proti njim vlagali obtožnice.

Kako Matjaž Tavčar komentira vloženi obtožnici proti kirurgoma z vaše klinike, profesorju Vanetu Antoliču in dr. Roku Vengustu. Kot zaroto? Ali morda policisti kar tako malo naključno obiskujejo direktorje bolnišnic in vplivne zdravnike na domu? Kako komentira vozni park pred Ortopedsko kliniko, ki je zagotovo najboljši med klinikami UKC Ljubljana. Takega voznega parka pred Pediatrično kliniko pač ne boste videli. Plače pa imajo vsi enake.

Kako bi gospod Tavčar komentiral afero Darko Zorman s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami? Je nekdo slučajno spregledal, da se je zaradi prirejenega javnega razpisa vsaka žilna opornica plačala za tri do štirikrat več kot v tujini in s tem preplačala za okoli 900 evrov?! Skoraj 2 leti je trajalo, dokler se po številnih objavah v časniku Finance upor in prirejanje javnega razpisa končno nista strla in so se cene glede na evropske skoraj normalizirale. Na vsaki žilni opornici je zdravniško-dobaviteljska mafija zaslužila več, kot znaša mesečna plača medicinske sestre.

UKC Ljubljana je bila leta in leta samo na podlagi tega enega samega medicinskega materiala (med okoli 20.000 različnimi, kot izhaja iz seznama nabav, ki ga UKC Ljubljana javno objavlja) oškodovan za 2,5 milijona evrov. Vse je znano. Vse je v rokah Specializiranega državnega tožilstva in KPK.

Da, gospod Tavčar, strinjamo se. Prvo, kar je potrebno, je zaupanje družbe v UKC. Vendar pa za to ne bo več zadoščal napis na spletni strani, da so "bolniki na prvem mestu". Ponavljanje iste fraze v TV kamere. Floskule o skrajševanju vrst.

Da bo javnost ponovno zaupala v UKC Ljubljana, bo potrebno zapreti kriminalce v belem, ki se prosto sprehajajo po njem. Zagotoviti nabavno službo, ki bo aktivno iskala cenejše (iste) materiale na prostem evropskem trgu. Zagotoviti nabavno službo, katere pomembni člani ne bodo del zdravniško-dobaviteljske mafije. Nabavno službo, ki bo javnosti odgovorila na konkretna vprašanja. Gospoda Bojana Urana smo večkrat javno pozvali, naj nam odgovori na vprašanja v zvezi s korupcijo in (so)delovanjem nabavne službe. Če bi lahko odgovoril na vprašanja negativno, najverjetneje bi. Da bi bil mir. Pa ni.

Uslužbenci nabavne službe UKC Ljubljana morajo biti hudo nesposobni ali pa hudo disciplinirani, da se ne obnašajo v duhu dobrega gospodarja. Da sprejemajo in podpisujejo evidentno škodljive pogodbe. In javnost zavajajo, kako se ne da kupiti cenejšega na prostem evropskem trgu. Bučke. Zato pa je bil ustanovljen prosti evropski trg, da vsakdo lahko kupuje karkoli. Kjerkoli! Razen Slovenci. Ker je v Sloveniji kraja postala vrednota. Resnično zanimivo, v kaj se je razvil sistem malega švercanja kavbojk iz Trsta. In kako je Slovenec, izhajajoč iz malega ponosa ob vsakokratnem švercu jeansa lewis, ko je "nategnil" srbskega carinika, postal apatičen na sistemsko krajo davkoplačevalskega denarja 25 let pozneje, s katero je izpuhtelo na desetine milijard evrov na skrite račune v tujini.

Skratka, najprej bo potrebno počistiti s kourpcijo v UKC Ljubljana, zaradi katere ustanova vsako leto izgubi več deset milijonov evrov. Nadalje bo potrebno ta denar vložiti v razvoj in raziskave. In potrebno bo ustaviti negativno selekcijo, zaradi katere na vplivna mesta pridejo t.i. vodilni zdravniki, ki zaradi svojih "drugih" interesov dušijo ustanovo in njen razvoj.

Izgon politike iz Kliničnega centra

Tu pa pridemo do drugega članka, objavljenega v Delu le tri dni pred prvim, kjer sta direktorja interne in kirurške, torej dveh največjih klinik, razpravljala o tem, kaj bi bilo potrebno storiti v UKC Ljubljana, da bi se razmere obrnile na bolje. Ker mnenji streljata povsem v prazno, ju je v morebitno dobro prihodnosti UKC Ljubljana potrebno pokomentirati.

Prvi stavek, ki se je zapisal kolegici Mileni Zupanič, še kako drži. Dejala je: "Krize, kakršna je sedanja, v UKC še ni bilo". Toda kaj se je v resnici zares spremenilo? V UKC samem nič. Verjemite. Zadeve tečejo tako, kot že 25 let in več. Spremenil se je le odnos javnosti do UKC Ljubljana. To se je lahko zgodilo šele, ko so se na medijskem trgu pojavili mediji, ki jim ni bilo več treba poslušati gospodarja. Kot so denimo Finance in v zadnjem času tudi Portal PLUS in so okostnjaki začeli padati iz omar. Padali so tudi že prej, vendar lojalni zaposleni informacij niso nosili v javnost. Potem pa so se časi spremenili. UKC Ljubljana se je razgalil. Razgalili smo ga mediji in naši viri, ki jih je na srečo vedno več. Kriza, kakršna je sedanja, traja že dolgo. To vam lahko potrdijo zaposleni, ki se že leta in leta čudijo, kako to da hiša sploh še stoji pokonci.

In zakaj je tako. Na to odgovori naslov omenjenega članka. Ki pravi, da je "usoda UKC v rokah politikov". Ne, ne. Niti slučajno ni v rokah politikov. Mi trdimo, da je UKC Ljubljana zabredel tako globoko ravno zato, ker je bila njegova usoda do sedaj v rokah politikov. In ker je v politiki vladala negativna selekcija, danes imamo, kar imamo; ker se je politika vedno mešala v UKC Ljubljana, se je ista negativna selekcija prenesla tudi vanj. In zato je UKC Ljubljana danes ugrabljena in izropana ustanova, ki v javnosti nima več zaupanja. Tako kot ga nima politika v državi.

Nikakor se tudi ne strinjamo z mislijo, naj "politika ... izbere menedžerja, ki naj ga predstavi vodilnim zdravnikom". Oslarija. Prvič, kdo so sploh v danih razmerah vodilni zdravniki?! Tisti, ki so formalno na vodilnih položajih? S temi pač že zdaj ni nič. So tam, ustanova pa tone in tone, ker se upognejo ob vsakem telefonskem klicu in nikoli ne udarijo po mizi. Ti bodo izvolili ali potrdili prvega med sebi enakimi. In se ne bo nič spremenilo!

Tisti, ki jim dejansko rečemo mnenjski zdravniki? Ki s svojimi mnenji predvsem vplivajo na prirejanje javnih razpisov in se za njih predvsem postavlja vprašanje, ali so v službi v UKC Ljubljana ali so dejansko v službi dvornih dobaviteljev? Tudi ti bodo izvolili prvega med sebi enakimi. In se spet ne bo nič spremenilo!

Morda dejansko vodilnim zdravnikom, tistim, ki vodijo uspešne programe, ki proizvajajo akademske rezultate najvišjega ranga, s katerimi se lahko UKC Ljubljana pohvali tudi v tujini? Tistim, ki imajo največ publikacij objavljenih v revijah z znanstvenim indeksom citiranja? Ki so po merjenju s Hirschovim indeksom v rangu uspešnih raziskovalcev? Teh je med trenutnimi predstojniki klinik in oddelkov po objektivnih kazalcih le 6 (posameznikov), torej vsega 10% vseh (od 60), ki trenutno vodijo UKC Ljubljana. Vendar brez skrbi. V narobe svetu in komediji zmešnjav, ki se mu reče UKC Ljubljana, teh dejansko vodilnih zdravnikov "vodilni zdravniki" nikoli ne bodo spustili medse, da bi dejansko vodili univerzitetno ustanovo, saj bi bili le moteči faktor.

In drugič, morda še pomembenje: politika naj se absolutno ne vmešava v izbiro menedžerja. Celotna falanga direktorjev UKC Ljubljana je recept za katastrofo, do katere pride, ko se politika vmešava v izbiro prvega menedžerja. Še posebej zadnja dva takšna menedžerja sta razgalila vso bedo takšne tragikomedijo. Si predstavljate, da bi se v ZDA v to, kdo bo vodil kakšno bolnišnico, vtikal Barack Obama? Direktorji so izbrani na podlagi dejanskih razpisov, strogih pogojev, meritokratskih kriterijev, če hočete; kandidati se na take funkcije pripravljajo vrsto let in jim posvetijo leta svojega življenja. Ne kot pri nas, ko kandidat še zjutraj ne ve, da bo čez nekaj ur postavljen za v.d. direktorja, kot je bilo po določenem telefonskem klicu v primeru gospe Brigite Čokl. Ali je vpliv "politike" (beri: paradržave) lahko še bolj bizarno transparenten?

Da se pri nas vmešavajo v to, kdo bo direktor UKC Ljubljana, bolnišnice z največjim budžetom, politiki ne pomeni nič drugega kot to, da je UKC Ljubljana finančni plen vsakokratne (večinoma leve) politike, in nič drugega. Še najmanj škodljivo bi bilo, če bi za direktorja postavili nekoga iz tujine. Ki ne bi bil vpet v slovenske zgodbe, zamere, politična kupčkanja ipd. Seveda se to ne more zgoditi. Kaj bi bilo hujšega kot tujec na čelu UKC Ljubljana? Videli ste zgodbo z DUTB...

Paradoks profesorskega Muppet Showa

Svoje misli, kaj storiti z UKC Ljubljana, da bi šel na pot boljših časov, sta podala tudi direktorja največjih klinik, profesorja Zlatko Fras z interne klinike in Matjaž Veselko s kirurške. Iz obeh odgovorov je popolnoma jasno, da se UKC Ljubljana na ta način, s takim pristopom in takimi ljudmi še dolgo ne bo niti za centimeter "podal na boljšo pot".

Profesor Veselko je dejal: "Sistem dvoglavega vodenja ni dober, ker vsebuje konflikt, konflikti pa ne vodijo k dobrim rešitvam". Toda na drugi strani profesor Fras meni: "Vprašanje je, ali je sploh ena sama oseba sposobna voditi celotni UKC s 450 milijonov evrov prihodka in zelo razvejano dejavnostjo".

Iz teh dveh diametralno nasprotnih odgovorov je jasno, da se na intervju niso ravno pripravili. Zanimivo, da takega razhajanja mnenj ni doslej opazil še nihče.

Profesor Veselko nadaljuje: "Strukturo vodenja bi bilo treba spremeniti v smislu, da bi bile jasne odgovornosti in kompetence". Khm, mar že niso?! Saj ste direktor klinike, zaboga! V vsaki organizaciji v normalnem svetu se ve, kaj je delo direktorja. Tudi pri nas se ve, kaj so kompetence in odgovornost direktorja.Toda bistvo je, da mora direktor dejansko tudi BITI direktor! Upati si mora sprejamati odločitve, ne pa samo čakati na dovoljenje nekoga drugega.

V kaj se je vse skupaj izrodilo!? Da formalni direktorji javno tarnajo, da ne vedo, kaj so njihove kompetence in odgovornosti. Potem pa spokajte kovčke in pojdite domov, gospodje!

Direktor Veselko pravi: "Odgovornost politike je, da nastavi ljudi, ki so sposobni za vodenje in bodo uspešni".

Ne, ne in še enkrat ne! Nehajte že prelagajte odgovornosti na politike! Vzemite usodo ustanove, ki jo vodite, v svoje roke. Če si upate. V 25 letih vmešavanja politike v UKC sta na kolenih tako država kot Klinični center. Zakaj? Država zaradi negativne selekcije, njena največja bolnišnica pa zato, ker je bebava politika, plod negativne selekcije, paradržavni mafijski združbi omogočili črpanje denarja iz javnega zdravstva.

Tudi s profesorjem Frasom se v glavnem ne moremo strinjati. Menimo, da tako razmišljanje le ohranja status quo, saj ne prinaša nič novega, le iste besede in misli v novih stavčnih zvezah: "V splošni apatiji, ki vlada med sposobnimi ljudmi v Sloveniji – nenehno se bojiš, da te bodo sesekljali, vedno se išče pri vsakem samo slabo – je težko verjetno, da bo sploh kdo hotel na tako izpostavljeno mesto, kot je generalni direktor UKC. Po primeru Andreja Baričiča ni več nobenega zagotovila, da bo politika svojega kandidata podpirala ali pa si bo čez noč premislila".

Mar ni neverjetno, kako je to incestuozno razmerje med politiko in Kliničnim centrom zasidrano v (pod)zavesti vodilnih?! Fenomenalno je, kako niso sposobni razmišljati izven svoje škatle. Prav zato je pač politika v UKC Ljubljana žal vsakodnevna realnost. Vendar pa se ladja počasi potaplja. Res je: po figurah, kakršni sta bili Simon Vrhunec in Andrej Baričič, ga še vrsto let ne bo junaka, ki bi bil pripravljen zagaziti v to smešnico. Saj veste, pay peanuts, get monkeys.

Ali je "happy end" sploh mogoč?

"Vprašanje je, kdo od sposobnih bi se upal lotiti posla po nekajletnih pričakovanjih javnosti, da moramo izvajati vrhunsko medicino za evidentno premalo denarja", se je vprašal profesor Fras. Oh, gospod profesor, denarja je dovolj, več kot dovolj. Le pokrade se ga preveč. Afera s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami (stenti), ki je niso odkrili na kliniki oziroma v notranji reviziji na UKCL, pač pa so jo razkrili mediji, konkretno Finance, je pripeljala do epiloga, ki lahko predstavlja določeno upanje: interna klinika zdaj privarčuje 2,5 milijona evrov letno.

Če logično sklepamo in uporabimo nekaj analogije, potem bi do podobnih prihrankov lahko prišli tudi pri drugih (preplačanih) materialih kardiološke klinike, začenši pri srčnih spodbujevalcih in perkutanih aortnih zaklopkah, drugih oddelkih interne klinike, denimo v dializnem centru ali na gastroenterološki kliniki in nadaljevali bolj ali manj po vsej interni kliniki. Na ta način bi hitro privarčevali dodatne milijone, ki bi jih lahko investirali v naslednjo generacijo internistov in iz njih naredili prodorno in v svetu znano in priznano skupino raziskovalcev. S "privarčevanimi" milijoni od korupcije in malo motivacije, profesor Fras, bi zbrali mlade kolege pod svoje okrilje in bi lahko ustvarili močno ekipo. Razmislite, kaj bi to pomenilo tudi za vas kot direktorja.

Vendar pa bo najprej treba spremeniti razmišljanje v temeljih. "Najbolje bi bilo, da bi sestavili skupino, v kateri bi bilo nekaj zdravnikov iz UKC in nekaj politikov in bi skupaj premleli, kaj narediti". Stavek, ki ubije vse upe na pozitivne spremembe. Kako tipično za Slovenijo. Ko ne vemo kaj bi, ustanovimo parlamentarno skupino. In zdaj bi v UKC Ljubljana ustanavljali mešano, strokovno-politično skupino, ki bi skupaj premlevala, kaj narediti. Pa saj že vse veste. Ne potrebujete še politikov, da boste med premlevanjem prelagali odgovornost drug na drugega. Direktorji ste direktorji. Kaj je potrebno spremeniti, veste. Torej to tudi storite. Prevzemite odgovornost. Zato ste tam!

"Mogoče smo na točki, ko bo politika spoznala, da tako, kot je zdaj, ne gre več naprej". Politika naj da mir. Vi pa končno že začnite delati to, zaradi česar ste direktorji. To seveda ne velja le za profesorja Frasa in Veselka, ki sta se izpostavila, ampak za vse, ki tako ali drugače vodite največjo in univerzitetno bolnišnico v državi. Ali pa priznajte, da ste ujeti v socialistično zapuščino, katere kolateralni produkt je vrhunsko dodelan koruptivni aparat za legalizirano krajo davkoplačevalskega denarja. V tem primeru pa odstopite in dajte priložnost mlajšim.

Na začetku smo zapisali, da smo se odcepili od republik, ki so bile bolj balkanske od nas? Ali je danes res tako? Po 25 letih je Slovenija očitno bolj balkanska od večine bivših republik SFRJ.