Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo izdali že četrto zaporedno letno predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih izzivov za poslovanje v državah srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjih štirih letih so se izzivi bistveno spremenili. Poudarek se je premaknil od tematik, povezanih z recesijo in počasno gospodarsko rastjo, na politične in družbene probleme. Glavna skrb za prihodnost Evrope tako postaja vprašanje razvojnega razkoraka med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ta skrb se nanaša na perspektivo prihodnjih generacij po boljši kakovosti življenja. Negotovosti glede prihodnosti Schengenskega sistema in pomanjkanje evropske perspektive za države Zahodnega Balkana povečujejo nestabilnosti in zmanjšujejo zaupanje ljudi.

V letošnjem predvidevanju smo poudarili, da se mora gospodarska rast odraziti v boljši kakovosti vsakdanjega življenja. Zasebni kapital v analizirani regiji bi moral prevzeti večjo družbeno odgovornost pri podpori civilne družbe, s tem pa bi se povečala strpnost med Evropejci pa tudi strpnost Evropejcev do tujcev.

Zaposlenost, plače in boljši standard

Kljub vrnitvi gospodarske rasti, nevarnost politične negotovosti narašča. V preteklosti smo bili priča negativni ali minimalni gospodarski rasti s komaj opaznimi znaki okrevanja. Po drugi strani pa smo bili priča napredni politiki, ki je pustila pozitivne sledi. Sedaj smo priča stopnji gospodarske rasti, ki je za države v razvoju optimistična. Kljub tej rasti pa politična in družbena tveganja naraščajo. Zaradi tega se morajo pozitivni trendi iz gospodarstva preliti tudi na družbo.

Lansko leto smo bili optimistični, saj so napovedi kazale, da se bo gospodarska rast razširila po vsej Jugovzhodni Evropi. Ob teh napovedih smo poudarili, da bo prenos pozitivnih učinkov rasti v vsakodnevno življenje predstavljal izziv. V letu 2015 je pozitivne učinke gospodarske rasti občutilo gospodarstvo, ljudje pa jih niso, saj so na primer stopnje brezposelnosti v vseh državah ostale visoke. Kljub temu pa so napovedi za naslednje leto malenkost boljše. Dobro bi bilo, če bi se brezposelnost zmanjšala, še posebej med mladimi, ki je v Srednji in Jugovzhodni Evropi zelo problematična. Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami. To se kaže predvsem v naraščajoči netoleranci, etičnih trenjih in poistovetenjem s preživelimi ideologijami.

Vse našteto pa predstavlja veliko nevarnost za prihodnost Evrope. V kolikor EU ne bo ponudila prihodnosti za mlado generacijo se bo le ta spogledovala z nacionalizmom in evro skepticizmom. Vzdržnost in prihodnost EU je problematična, saj je močno odvisna od generacij, ki postajajo čedalje bolj evro skeptične. V kolikor se bo mlada generacija radikalizirala, prihodnost EU ni obetavna. Tudi zato se mora trg dela pričeti razvijati v smer zagotavljanja višjih plač, boljših možnosti za prihodnost in večjega obstoja motivacije za poklicno rast.

Zasebni kapital, civilna družba, demokracija in boj zoper korupcijo

Visoka raven korupcije ostaja velik izziv v vseh analiziranih državah. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so ljudje začeli sprejemati korupcijo kot del svojega vsakdana in ne prepoznajo učinka ter pomena korupcije. Naša analiza je pokazala, da ostaja indikator vladavina prava nespremenjen v vseh analiziranih državah. To kaže na odsotnost pravnih reform, kar je predvsem posledica pomanjkanja politične volje za sprejem slednjih. V kolikor bodo vlade v analiziranih državah želele zagotoviti, da bo mlada generacija postala bolj optimistična in pripravljena sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost, se bodo morale vlade resno in korenito spopasti s korupcijo. Vlogo pri zagotovitvi močnejše civilne družbe bi moral odigrati tudi zasebni sektor. Civilna družba je v veliki meri podprta s strani države in posledično odvisna od političnih interesov določenih skupin in posameznikov povezanih s politiko. Zaradi tega večina držav srednje in jugovzhodne Evrope nima vzpostavljene in razvite prave civilne družbe.

Evropejci bi morali postati bolj tolerantni

Evropa se rada predstavlja kot zibelka sodobnega življenja. Del te percepcije se nanaša na dediščino prednostnega spoštovanja človekovih pravic pred vsemi drugimi vprašanji. To je tudi razlog, da veliko ljudi iz vojnih območij išče zavetišče v Evropi. Zadnja begunska kriza je kljub temu dodobra zamajala temelje Evrope. Pojasnilo za to je moč najti v hkratnem obstoju dveh razlogov. Države članice EU so ponovno pogrnile na izpitu enotnosti na področju, ki se nanaša na EU kot celoto in bi moralo biti usklajeno na institucionalni ravni EU.

Drugi razlog pa je v boječem in skeptičnem odzivu številnih držav članic EU na begunsko krizo. Tak odziv je med drugim posledica etnične netolerance mnogih državljanov analiziranih držav, ki zaradi slabega življenjskega standarda v beguncih prepoznajo grožnjo. Zoper rast ekstremizma in nestrpnosti v Evropi se bo v prihodnosti mogoče boriti le z boljšim življenjskim standardom.

Srednja Evropa med Jugovzhodom in Zahodom

V skladu z našo metodologijo bosta imeli v letu 2016 najbolj stabilno investicijsko okolje Slovenija in Slovaška. Med analiziranimi državami so države Višegrajske skupine in Slovenija najbolj stabilne, saj se ponašajo s stabilnejšim političnim okoljem in boljšim življenjskim standardom. Ne glede na povedano pa so prej omenjen države še daleč od doseganja standardov Zahodne Evrope. Medtem ko glavni izziv za srednjeevropske države predstavlja doseg zahodnoevropskega standarda življenja, morajo države JV Evrope rešiti še veliko drugih izzivov, preden se lahko osredotočijo na zmanjšanje razvojnega zaostanka z zahodno Evropo. Kljub temu, da se vsi zavedamo tega razvojnega prepada, pa nihče od nas ne zna ponuditi rešitve za zmanjšanje le tega.

Lansko leto smo si želeli, da bi bilo leto 2015 ugodno za posel, leto 2016 pa bi moralo biti namenjeno ljudem. Potrebujemo boljšo kakovost življenja in svetlejšo perspektiva za mlade!

V letu 2016 bodite prijazni drug do drugega!

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane. Tekst je prevod uvodnika iz publikacije Strategic Foresight 2016: Central & South East Europe, ki jo je izdal Inštitut za strateške rešitve, naročite pa jo lahko tukaj.