Komentar

Evropa več hitrosti: razvojni prepad je gotovo dejstvo

Kaj čaka Srednjo in Jugovzhodno Evropo v letu 2016, je vprašanje, na katerega odgovarjamo skozi prizmo političnih, ekonomskih in družbenih izzivov, ki pa so se v zadnjih štirih letih bistveno spremenili. Grozeči razvojni razkorak med Vzhodno in Zahodno Evropo namreč postaja glavna skrb za prihodnost stare celine.

09.01.2016 00:00
Piše: Tine Kračun
Ključne besede:   srednja evropa   eu   balkan   reforme   2016

Foto: Regional Cooperation Council

Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami.

Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo izdali že četrto zaporedno letno predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih izzivov za poslovanje v državah srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjih štirih letih so se izzivi bistveno spremenili. Poudarek se je premaknil od tematik, povezanih z recesijo in počasno gospodarsko rastjo, na politične in družbene probleme. Glavna skrb za prihodnost Evrope tako postaja vprašanje razvojnega razkoraka med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ta skrb se nanaša na perspektivo prihodnjih generacij po boljši kakovosti življenja. Negotovosti glede prihodnosti Schengenskega sistema in pomanjkanje evropske perspektive za države Zahodnega Balkana povečujejo nestabilnosti in zmanjšujejo zaupanje ljudi.

 

V letošnjem predvidevanju smo poudarili, da se mora gospodarska rast odraziti v boljši kakovosti vsakdanjega življenja. Zasebni kapital v analizirani regiji bi moral prevzeti večjo družbeno odgovornost pri podpori civilne družbe, s tem pa bi se povečala strpnost med Evropejci pa tudi strpnost Evropejcev do tujcev.

 

 

Zaposlenost, plače in boljši standard

 

Kljub vrnitvi gospodarske rasti, nevarnost politične negotovosti narašča. V preteklosti smo bili priča negativni ali minimalni gospodarski rasti s komaj opaznimi znaki okrevanja. Po drugi strani pa smo bili priča napredni politiki, ki je pustila pozitivne sledi. Sedaj smo priča stopnji gospodarske rasti, ki je za države v razvoju optimistična. Kljub tej rasti pa politična in družbena tveganja naraščajo. Zaradi tega se morajo pozitivni trendi iz gospodarstva preliti tudi na družbo.

 

Lansko leto smo bili optimistični, saj so napovedi kazale, da se bo gospodarska rast razširila po vsej Jugovzhodni Evropi. Ob teh napovedih smo poudarili, da bo prenos pozitivnih učinkov rasti v vsakodnevno življenje predstavljal izziv. V letu 2015 je pozitivne učinke gospodarske rasti občutilo gospodarstvo, ljudje pa jih niso, saj so na primer stopnje brezposelnosti v vseh državah ostale visoke. Kljub temu pa so napovedi za naslednje leto malenkost boljše. Dobro bi bilo, če bi se brezposelnost zmanjšala, še posebej med mladimi, ki je v Srednji in Jugovzhodni Evropi zelo problematična. Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami. To se kaže predvsem v naraščajoči netoleranci, etičnih trenjih in poistovetenjem s preživelimi ideologijami.

 

Vse našteto pa predstavlja veliko nevarnost za prihodnost Evrope. V kolikor EU ne bo ponudila prihodnosti za mlado generacijo se bo le ta spogledovala z nacionalizmom in evro skepticizmom. Vzdržnost in prihodnost EU je problematična, saj je močno odvisna od generacij, ki postajajo čedalje bolj evro skeptične. V kolikor se bo mlada generacija radikalizirala, prihodnost EU ni obetavna. Tudi zato se mora trg dela pričeti razvijati v smer zagotavljanja višjih plač, boljših možnosti za prihodnost in večjega obstoja motivacije za poklicno rast.

 

 

Zasebni kapital, civilna družba, demokracija in boj zoper korupcijo

 

Visoka raven korupcije ostaja velik izziv v vseh analiziranih državah. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so ljudje začeli sprejemati korupcijo kot del svojega vsakdana in ne prepoznajo učinka ter pomena korupcije. Naša analiza je pokazala, da ostaja indikator vladavina prava nespremenjen v vseh analiziranih državah. To kaže na odsotnost pravnih reform, kar je predvsem posledica pomanjkanja politične volje za sprejem slednjih. V kolikor bodo vlade v analiziranih državah želele zagotoviti, da bo mlada generacija postala bolj optimistična in pripravljena sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost, se bodo morale vlade resno in korenito spopasti s korupcijo. Vlogo pri zagotovitvi močnejše civilne družbe bi moral odigrati tudi zasebni sektor. Civilna družba je v veliki meri podprta s strani države in posledično odvisna od političnih interesov določenih skupin in posameznikov povezanih s politiko. Zaradi tega večina držav srednje in jugovzhodne Evrope nima vzpostavljene in razvite prave civilne družbe.

 

 

Evropejci bi morali postati bolj tolerantni

 

Evropa se rada predstavlja kot zibelka sodobnega življenja. Del te percepcije se nanaša na dediščino prednostnega spoštovanja človekovih pravic pred vsemi drugimi vprašanji. To je tudi razlog, da veliko ljudi iz vojnih območij išče zavetišče v Evropi. Zadnja begunska kriza je kljub temu dodobra zamajala temelje Evrope. Pojasnilo za to je moč najti v hkratnem obstoju dveh razlogov. Države članice EU so ponovno pogrnile na izpitu enotnosti na področju, ki se nanaša na EU kot celoto in bi moralo biti usklajeno na institucionalni ravni EU.

 

Drugi razlog pa je v boječem in skeptičnem odzivu številnih držav članic EU na begunsko krizo. Tak odziv je med drugim posledica etnične netolerance mnogih državljanov analiziranih držav, ki zaradi slabega življenjskega standarda v beguncih prepoznajo grožnjo. Zoper rast ekstremizma in nestrpnosti v Evropi se bo v prihodnosti mogoče boriti le z boljšim življenjskim standardom.

 

 

Srednja Evropa med Jugovzhodom in Zahodom

 

V skladu z našo metodologijo bosta imeli v letu 2016 najbolj stabilno investicijsko okolje Slovenija in Slovaška. Med analiziranimi državami so države Višegrajske skupine in Slovenija najbolj stabilne, saj se ponašajo s stabilnejšim političnim okoljem in boljšim življenjskim standardom. Ne glede na povedano pa so prej omenjen države še daleč od doseganja standardov Zahodne Evrope. Medtem ko glavni izziv za srednjeevropske države predstavlja doseg zahodnoevropskega standarda življenja, morajo države JV Evrope rešiti še veliko drugih izzivov, preden se lahko osredotočijo na zmanjšanje razvojnega zaostanka z zahodno Evropo. Kljub temu, da se vsi zavedamo tega razvojnega prepada, pa nihče od nas ne zna ponuditi rešitve za zmanjšanje le tega.

 

Lansko leto smo si želeli, da bi bilo leto 2015 ugodno za posel, leto 2016 pa bi moralo biti namenjeno ljudem. Potrebujemo boljšo kakovost življenja in svetlejšo perspektiva za mlade!

 

V letu 2016 bodite prijazni drug do drugega!

 

 

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane. Tekst je prevod uvodnika iz publikacije Strategic Foresight 2016: Central & South East Europe, ki jo je izdal Inštitut za strateške rešitve, naročite pa jo lahko tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.567
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.410
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.363
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.190
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.996
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.939
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.432
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.463
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.298
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.156