Komentar

Evropa več hitrosti: razvojni prepad je gotovo dejstvo

Kaj čaka Srednjo in Jugovzhodno Evropo v letu 2016, je vprašanje, na katerega odgovarjamo skozi prizmo političnih, ekonomskih in družbenih izzivov, ki pa so se v zadnjih štirih letih bistveno spremenili. Grozeči razvojni razkorak med Vzhodno in Zahodno Evropo namreč postaja glavna skrb za prihodnost stare celine.

09.01.2016 00:00
Piše: Tine Kračun
Ključne besede:   srednja evropa   eu   balkan   reforme   2016

Foto: Regional Cooperation Council

Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami.

Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo izdali že četrto zaporedno letno predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih izzivov za poslovanje v državah srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjih štirih letih so se izzivi bistveno spremenili. Poudarek se je premaknil od tematik, povezanih z recesijo in počasno gospodarsko rastjo, na politične in družbene probleme. Glavna skrb za prihodnost Evrope tako postaja vprašanje razvojnega razkoraka med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ta skrb se nanaša na perspektivo prihodnjih generacij po boljši kakovosti življenja. Negotovosti glede prihodnosti Schengenskega sistema in pomanjkanje evropske perspektive za države Zahodnega Balkana povečujejo nestabilnosti in zmanjšujejo zaupanje ljudi.

 

V letošnjem predvidevanju smo poudarili, da se mora gospodarska rast odraziti v boljši kakovosti vsakdanjega življenja. Zasebni kapital v analizirani regiji bi moral prevzeti večjo družbeno odgovornost pri podpori civilne družbe, s tem pa bi se povečala strpnost med Evropejci pa tudi strpnost Evropejcev do tujcev.

 

 

Zaposlenost, plače in boljši standard

 

Kljub vrnitvi gospodarske rasti, nevarnost politične negotovosti narašča. V preteklosti smo bili priča negativni ali minimalni gospodarski rasti s komaj opaznimi znaki okrevanja. Po drugi strani pa smo bili priča napredni politiki, ki je pustila pozitivne sledi. Sedaj smo priča stopnji gospodarske rasti, ki je za države v razvoju optimistična. Kljub tej rasti pa politična in družbena tveganja naraščajo. Zaradi tega se morajo pozitivni trendi iz gospodarstva preliti tudi na družbo.

 

Lansko leto smo bili optimistični, saj so napovedi kazale, da se bo gospodarska rast razširila po vsej Jugovzhodni Evropi. Ob teh napovedih smo poudarili, da bo prenos pozitivnih učinkov rasti v vsakodnevno življenje predstavljal izziv. V letu 2015 je pozitivne učinke gospodarske rasti občutilo gospodarstvo, ljudje pa jih niso, saj so na primer stopnje brezposelnosti v vseh državah ostale visoke. Kljub temu pa so napovedi za naslednje leto malenkost boljše. Dobro bi bilo, če bi se brezposelnost zmanjšala, še posebej med mladimi, ki je v Srednji in Jugovzhodni Evropi zelo problematična. Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami. To se kaže predvsem v naraščajoči netoleranci, etičnih trenjih in poistovetenjem s preživelimi ideologijami.

 

Vse našteto pa predstavlja veliko nevarnost za prihodnost Evrope. V kolikor EU ne bo ponudila prihodnosti za mlado generacijo se bo le ta spogledovala z nacionalizmom in evro skepticizmom. Vzdržnost in prihodnost EU je problematična, saj je močno odvisna od generacij, ki postajajo čedalje bolj evro skeptične. V kolikor se bo mlada generacija radikalizirala, prihodnost EU ni obetavna. Tudi zato se mora trg dela pričeti razvijati v smer zagotavljanja višjih plač, boljših možnosti za prihodnost in večjega obstoja motivacije za poklicno rast.

 

 

Zasebni kapital, civilna družba, demokracija in boj zoper korupcijo

 

Visoka raven korupcije ostaja velik izziv v vseh analiziranih državah. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so ljudje začeli sprejemati korupcijo kot del svojega vsakdana in ne prepoznajo učinka ter pomena korupcije. Naša analiza je pokazala, da ostaja indikator vladavina prava nespremenjen v vseh analiziranih državah. To kaže na odsotnost pravnih reform, kar je predvsem posledica pomanjkanja politične volje za sprejem slednjih. V kolikor bodo vlade v analiziranih državah želele zagotoviti, da bo mlada generacija postala bolj optimistična in pripravljena sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost, se bodo morale vlade resno in korenito spopasti s korupcijo. Vlogo pri zagotovitvi močnejše civilne družbe bi moral odigrati tudi zasebni sektor. Civilna družba je v veliki meri podprta s strani države in posledično odvisna od političnih interesov določenih skupin in posameznikov povezanih s politiko. Zaradi tega večina držav srednje in jugovzhodne Evrope nima vzpostavljene in razvite prave civilne družbe.

 

 

Evropejci bi morali postati bolj tolerantni

 

Evropa se rada predstavlja kot zibelka sodobnega življenja. Del te percepcije se nanaša na dediščino prednostnega spoštovanja človekovih pravic pred vsemi drugimi vprašanji. To je tudi razlog, da veliko ljudi iz vojnih območij išče zavetišče v Evropi. Zadnja begunska kriza je kljub temu dodobra zamajala temelje Evrope. Pojasnilo za to je moč najti v hkratnem obstoju dveh razlogov. Države članice EU so ponovno pogrnile na izpitu enotnosti na področju, ki se nanaša na EU kot celoto in bi moralo biti usklajeno na institucionalni ravni EU.

 

Drugi razlog pa je v boječem in skeptičnem odzivu številnih držav članic EU na begunsko krizo. Tak odziv je med drugim posledica etnične netolerance mnogih državljanov analiziranih držav, ki zaradi slabega življenjskega standarda v beguncih prepoznajo grožnjo. Zoper rast ekstremizma in nestrpnosti v Evropi se bo v prihodnosti mogoče boriti le z boljšim življenjskim standardom.

 

 

Srednja Evropa med Jugovzhodom in Zahodom

 

V skladu z našo metodologijo bosta imeli v letu 2016 najbolj stabilno investicijsko okolje Slovenija in Slovaška. Med analiziranimi državami so države Višegrajske skupine in Slovenija najbolj stabilne, saj se ponašajo s stabilnejšim političnim okoljem in boljšim življenjskim standardom. Ne glede na povedano pa so prej omenjen države še daleč od doseganja standardov Zahodne Evrope. Medtem ko glavni izziv za srednjeevropske države predstavlja doseg zahodnoevropskega standarda življenja, morajo države JV Evrope rešiti še veliko drugih izzivov, preden se lahko osredotočijo na zmanjšanje razvojnega zaostanka z zahodno Evropo. Kljub temu, da se vsi zavedamo tega razvojnega prepada, pa nihče od nas ne zna ponuditi rešitve za zmanjšanje le tega.

 

Lansko leto smo si želeli, da bi bilo leto 2015 ugodno za posel, leto 2016 pa bi moralo biti namenjeno ljudem. Potrebujemo boljšo kakovost življenja in svetlejšo perspektiva za mlade!

 

V letu 2016 bodite prijazni drug do drugega!

 

 

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane. Tekst je prevod uvodnika iz publikacije Strategic Foresight 2016: Central & South East Europe, ki jo je izdal Inštitut za strateške rešitve, naročite pa jo lahko tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,424
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,331
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,391
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,940
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,808
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,758
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,698
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,308
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,229
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,335