Komentar

Evropa več hitrosti: razvojni prepad je gotovo dejstvo

Kaj čaka Srednjo in Jugovzhodno Evropo v letu 2016, je vprašanje, na katerega odgovarjamo skozi prizmo političnih, ekonomskih in družbenih izzivov, ki pa so se v zadnjih štirih letih bistveno spremenili. Grozeči razvojni razkorak med Vzhodno in Zahodno Evropo namreč postaja glavna skrb za prihodnost stare celine.

09.01.2016 00:00
Piše: Tine Kračun
Ključne besede:   srednja evropa   eu   balkan   reforme   2016

Foto: Regional Cooperation Council

Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami.

Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo izdali že četrto zaporedno letno predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih izzivov za poslovanje v državah srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjih štirih letih so se izzivi bistveno spremenili. Poudarek se je premaknil od tematik, povezanih z recesijo in počasno gospodarsko rastjo, na politične in družbene probleme. Glavna skrb za prihodnost Evrope tako postaja vprašanje razvojnega razkoraka med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ta skrb se nanaša na perspektivo prihodnjih generacij po boljši kakovosti življenja. Negotovosti glede prihodnosti Schengenskega sistema in pomanjkanje evropske perspektive za države Zahodnega Balkana povečujejo nestabilnosti in zmanjšujejo zaupanje ljudi.

 

V letošnjem predvidevanju smo poudarili, da se mora gospodarska rast odraziti v boljši kakovosti vsakdanjega življenja. Zasebni kapital v analizirani regiji bi moral prevzeti večjo družbeno odgovornost pri podpori civilne družbe, s tem pa bi se povečala strpnost med Evropejci pa tudi strpnost Evropejcev do tujcev.

 

 

Zaposlenost, plače in boljši standard

 

Kljub vrnitvi gospodarske rasti, nevarnost politične negotovosti narašča. V preteklosti smo bili priča negativni ali minimalni gospodarski rasti s komaj opaznimi znaki okrevanja. Po drugi strani pa smo bili priča napredni politiki, ki je pustila pozitivne sledi. Sedaj smo priča stopnji gospodarske rasti, ki je za države v razvoju optimistična. Kljub tej rasti pa politična in družbena tveganja naraščajo. Zaradi tega se morajo pozitivni trendi iz gospodarstva preliti tudi na družbo.

 

Lansko leto smo bili optimistični, saj so napovedi kazale, da se bo gospodarska rast razširila po vsej Jugovzhodni Evropi. Ob teh napovedih smo poudarili, da bo prenos pozitivnih učinkov rasti v vsakodnevno življenje predstavljal izziv. V letu 2015 je pozitivne učinke gospodarske rasti občutilo gospodarstvo, ljudje pa jih niso, saj so na primer stopnje brezposelnosti v vseh državah ostale visoke. Kljub temu pa so napovedi za naslednje leto malenkost boljše. Dobro bi bilo, če bi se brezposelnost zmanjšala, še posebej med mladimi, ki je v Srednji in Jugovzhodni Evropi zelo problematična. Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami. To se kaže predvsem v naraščajoči netoleranci, etičnih trenjih in poistovetenjem s preživelimi ideologijami.

 

Vse našteto pa predstavlja veliko nevarnost za prihodnost Evrope. V kolikor EU ne bo ponudila prihodnosti za mlado generacijo se bo le ta spogledovala z nacionalizmom in evro skepticizmom. Vzdržnost in prihodnost EU je problematična, saj je močno odvisna od generacij, ki postajajo čedalje bolj evro skeptične. V kolikor se bo mlada generacija radikalizirala, prihodnost EU ni obetavna. Tudi zato se mora trg dela pričeti razvijati v smer zagotavljanja višjih plač, boljših možnosti za prihodnost in večjega obstoja motivacije za poklicno rast.

 

 

Zasebni kapital, civilna družba, demokracija in boj zoper korupcijo

 

Visoka raven korupcije ostaja velik izziv v vseh analiziranih državah. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so ljudje začeli sprejemati korupcijo kot del svojega vsakdana in ne prepoznajo učinka ter pomena korupcije. Naša analiza je pokazala, da ostaja indikator vladavina prava nespremenjen v vseh analiziranih državah. To kaže na odsotnost pravnih reform, kar je predvsem posledica pomanjkanja politične volje za sprejem slednjih. V kolikor bodo vlade v analiziranih državah želele zagotoviti, da bo mlada generacija postala bolj optimistična in pripravljena sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost, se bodo morale vlade resno in korenito spopasti s korupcijo. Vlogo pri zagotovitvi močnejše civilne družbe bi moral odigrati tudi zasebni sektor. Civilna družba je v veliki meri podprta s strani države in posledično odvisna od političnih interesov določenih skupin in posameznikov povezanih s politiko. Zaradi tega večina držav srednje in jugovzhodne Evrope nima vzpostavljene in razvite prave civilne družbe.

 

 

Evropejci bi morali postati bolj tolerantni

 

Evropa se rada predstavlja kot zibelka sodobnega življenja. Del te percepcije se nanaša na dediščino prednostnega spoštovanja človekovih pravic pred vsemi drugimi vprašanji. To je tudi razlog, da veliko ljudi iz vojnih območij išče zavetišče v Evropi. Zadnja begunska kriza je kljub temu dodobra zamajala temelje Evrope. Pojasnilo za to je moč najti v hkratnem obstoju dveh razlogov. Države članice EU so ponovno pogrnile na izpitu enotnosti na področju, ki se nanaša na EU kot celoto in bi moralo biti usklajeno na institucionalni ravni EU.

 

Drugi razlog pa je v boječem in skeptičnem odzivu številnih držav članic EU na begunsko krizo. Tak odziv je med drugim posledica etnične netolerance mnogih državljanov analiziranih držav, ki zaradi slabega življenjskega standarda v beguncih prepoznajo grožnjo. Zoper rast ekstremizma in nestrpnosti v Evropi se bo v prihodnosti mogoče boriti le z boljšim življenjskim standardom.

 

 

Srednja Evropa med Jugovzhodom in Zahodom

 

V skladu z našo metodologijo bosta imeli v letu 2016 najbolj stabilno investicijsko okolje Slovenija in Slovaška. Med analiziranimi državami so države Višegrajske skupine in Slovenija najbolj stabilne, saj se ponašajo s stabilnejšim političnim okoljem in boljšim življenjskim standardom. Ne glede na povedano pa so prej omenjen države še daleč od doseganja standardov Zahodne Evrope. Medtem ko glavni izziv za srednjeevropske države predstavlja doseg zahodnoevropskega standarda življenja, morajo države JV Evrope rešiti še veliko drugih izzivov, preden se lahko osredotočijo na zmanjšanje razvojnega zaostanka z zahodno Evropo. Kljub temu, da se vsi zavedamo tega razvojnega prepada, pa nihče od nas ne zna ponuditi rešitve za zmanjšanje le tega.

 

Lansko leto smo si želeli, da bi bilo leto 2015 ugodno za posel, leto 2016 pa bi moralo biti namenjeno ljudem. Potrebujemo boljšo kakovost življenja in svetlejšo perspektiva za mlade!

 

V letu 2016 bodite prijazni drug do drugega!

 

 

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane. Tekst je prevod uvodnika iz publikacije Strategic Foresight 2016: Central & South East Europe, ki jo je izdal Inštitut za strateške rešitve, naročite pa jo lahko tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
13
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.570
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.224
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.780
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.540
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.018
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
08/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.001