Komentar

Otroci nacistov plešejo po Berlinskem zidu

To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

10.01.2016 12:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   berlin   berlinski zid   nacizem   film   hans jurgen sybeberg

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

Država poje! Nič ni surovejšega od opernega hrupa. Zato so bile Opere sploh zgrajene v središčih mest, da je lahko država v njih uradovala in proizvajala red. Že zdavnaj jih je zapustila in se preselila na televizije, opere pa prepustila same v svojem lastnemu hrupu. Nad mestom se sliši učinkovitost vsega. Nad mestom istočasno biva z opernim hrupom glasba visokofrekvenčne elektrike. Anarhisti in umetniki v zvočnih klubih urejajo ritmična zaporedja. Ogromno hrupa in lepote je v urejenih visokotehnoloških ritmizacijah elektrikčnih mest!

 

V mestih istočasno bivajo vsi tisti, ki jih bomo kasneje imenovali zgodovina. Mislec zapiše: zgodovina sveta je zgodovina mest. Tako je in nič drugače. Več je mesta, več je mišljenja. Več je opere in klubov, več je mesta, več je mestnega hrupa. Več je lepote sveta!

 

Pred tremi leti, ko smo z družino bivali v Berlinu, smo se odpravili z Dunjo in sinom Aljošo v Deutsche Oper, na predavanje osemdesetletnega operenga režiserja Hansa Jürgena Sybeberga, ki je v svoji umetnosti med drugim tematiziral tudi veliko nemško opero. V avli se je po projekciji njegovega štiriurnega opernega filma Parsifal zbrala velika množica ljudi. Za temo komentarja je pomebno dejstvo, da sem takrat sedemnajstletnega Aljošo vprašal o njegovem vtisu dogodka. Njegov odovor je bil mladostniško kratek in jedernat: Lovsko!

 

Teden dni po padcu Berlinskega zidu sem priletel v Evropo, čez dva tedna sem že bil na Kurfürstendamm Strasse v Berlinu. Potem mimo arhiva Bauhausa, čez zajčji koridor do Brandeburških vrat. Deset korakov čez Brandeburška vrata in že sem bil na drugi strani v vzhodnem Berlinu. Nemogoče, fantastično, svobodno, edino razumljivo, vse drugo je blazno in neposredno zlo! Znašel sem se v popolnoma drugačnem Berlinu. Še nedolgo tega sem moral prehajati iz enega dela v drugi del mesta kot nekdo, ki je vnaprej osumljen vsega najslabšega in to samo zato, ker sem si želel ogledati Brechtove gledališke režije v "Berliner ensemblu".

 

Mann ist Mann!

 

Na nadzorni mejni točki sem se pustil nadzirati možem, podrejati njihovi uniformni moškosti, dovolil sem se pregledovati in popisovati. Vse to samo zaradi velike žeje po umetnosti. Naj poudarim, da nisem nikoli ampak nikoli pripadal Brechtovi gledališki poetiki, toda rotirajoč rdeči neon nad "Berliner ensemblom" je bil tiste dni tako obsesiven, da sem razumel vse smeri Brechtovih naslednikov. Predvsem Heinerja Müllerja, genija! Kakšna madostniška vznesenost je bilo sedeti z Müllerjem in ga poslušati in ga skoraj nič razumeti.

 

Hamlet stroj, Stroj Ofelija!

 

V našem življenju smo priče obratov, smo priče obrata obratov, smo pričevalci moških nesmislov. To je vedno bilo najbolj očitno v mestu simptom, v mestu Berlin. V Berlinu simptomi plešejo! Država poje!

 

Heiner Müller je bil v času padca Berlinskega zidu predsednik vzhodnonemške akademije umetnosti. Na akademiji je v tistih dneh prvič pokazal vzhodnoberlinski javnosti sedemurni film Hansa Jürgena Sybeberga "Hitler: Film iz Nemčije", v katerem Hitlerjev oproda v več kot deset minutni sekvenci velikemu vodji lika hlače na rob. Natančno, do popolnosti, brez vsake gube! V dvorani so bili posamezniki, ki kljub radosti novega časa, niso bili prav nič zadovoljni z Sybebergovo filmsko poetiko. Susan Sontag in Klaus Theweleit pa sta jo v dvorani odločno podpirala. To je bila prva velika umetnina, ki je zastopala svobodni svet v Novi Evropi. Na tem mestu bi pozdravil tovariša Dejana Kršiča, umetnika, ki je sredi osemdesetih let zastopal umetniško gibanje imenovano Nova Evropa.

 

Gremo naprej proti koncu!

 

Ne znam si predstavljati nekoga v XXI. stoletju, ki lahko opravičuje obstoj Berlinskega zidu. Nekoga, ki bi oglaševal v črnem marketingu lepoto funkcije Berlinskega zidu, nekoga, ki pozdravlja ostrino britvice, ki prereže prebežnikovo kožo med begom iz vzhodnega Berlina v zahodni Berlin. Kdo je lahko ta revizionist, ki oglašuje lepoto morilskosti Berlinskega zidu? Kdo je ta, ki bi hotel iz nas iztisniti še zadnjo kaplijico naše neobčutljivosti? Kdo je ta, ki od nas zahteva našo neomajnost pri ubijanju tistih, ki skačejo čez Berlinski zid v svobodo, stran od subordinacijskih obredov? Kdo je ta vrač na vrhu obredja, ki vodi ta nehigienični ritual in vpije kot blazen: "Za varnost gre!"?

 

Checkpoint Charlie!

 

Iztisniti svoj smisel Charlie! Priča smo globoko nehigieničnemu obratu in obredju. Vau, kakšne kupe argumentov nam nalagajo za ponovno gradnjo  Berlinskega zidu. Berlinski zid ne more biti lep, če pa je grd!

 

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

 

To je poročilo s preprostim smislom. Tudi zato, da bi se lahko spomnili zaveze, ki je bila dana tisto noč na Berlinskem zidu. Po zidu, ki ga čez nekaj dni ne bo več, so plesali od sreče otroci nacistov, otroci največjega pokola v z zgodovini človeštva. Utrujen sem od ideje, od morbidne statistične verjetnosti, da so na zidu res plesali otroci nacistov. Toda njihova želja je bila lepa! Lepa! Vsaka stilna formacija mora imeti zavest o vseh predhodnih formacijah. Otroci ne nosijo krivde svojih roditeljev. To je pojav iz vidno razdeljenega sveta na dva kosa.

 

Oglaševcalci črnega marketniga, tukaj ni paradoksa! Oglašujete zločin! To je bil zločin nad otroci nacistov. Funkcije in limiti zgodovinske zavesti nas mučijo in nas do golega racionalizirajo z nerzumnimi mučilnimi orodji. Vi ste zločinci, ker oblikujete grdo!

 

Želim poznati ime alkemične operacije, priimek in ime črnomašnika, tistega, ki je ukazal in tistega, ki je izrisal načrt zidu, da mu postavim spominsko ploščo na Deustche Oper BerlinTo je ta operni hrup, ta generativna sila, ko nam kultura zborov zapoje takoj za tenorji svoje strinjanje, ko izkriči svojo kolektivno patološkost.

 

Teh imen se je vredno spominjati! To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

 

Hans Jürgen Sybeberg je leta 1974 posnel film drugi del "Nemške trilogije" z naslovom Karl May. Nemška kinematografija je pred kratkim blizu kraja Fužine na Hrvaškem posnela nov film Vinetu. Naslovno vlogo v filmu igra Nik Xhelilaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568