Komentar

Otroci nacistov plešejo po Berlinskem zidu

To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

10.01.2016 12:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   berlin   berlinski zid   nacizem   film   hans jurgen sybeberg

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

Država poje! Nič ni surovejšega od opernega hrupa. Zato so bile Opere sploh zgrajene v središčih mest, da je lahko država v njih uradovala in proizvajala red. Že zdavnaj jih je zapustila in se preselila na televizije, opere pa prepustila same v svojem lastnemu hrupu. Nad mestom se sliši učinkovitost vsega. Nad mestom istočasno biva z opernim hrupom glasba visokofrekvenčne elektrike. Anarhisti in umetniki v zvočnih klubih urejajo ritmična zaporedja. Ogromno hrupa in lepote je v urejenih visokotehnoloških ritmizacijah elektrikčnih mest!

 

V mestih istočasno bivajo vsi tisti, ki jih bomo kasneje imenovali zgodovina. Mislec zapiše: zgodovina sveta je zgodovina mest. Tako je in nič drugače. Več je mesta, več je mišljenja. Več je opere in klubov, več je mesta, več je mestnega hrupa. Več je lepote sveta!

 

Pred tremi leti, ko smo z družino bivali v Berlinu, smo se odpravili z Dunjo in sinom Aljošo v Deutsche Oper, na predavanje osemdesetletnega operenga režiserja Hansa Jürgena Sybeberga, ki je v svoji umetnosti med drugim tematiziral tudi veliko nemško opero. V avli se je po projekciji njegovega štiriurnega opernega filma Parsifal zbrala velika množica ljudi. Za temo komentarja je pomebno dejstvo, da sem takrat sedemnajstletnega Aljošo vprašal o njegovem vtisu dogodka. Njegov odovor je bil mladostniško kratek in jedernat: Lovsko!

 

Teden dni po padcu Berlinskega zidu sem priletel v Evropo, čez dva tedna sem že bil na Kurfürstendamm Strasse v Berlinu. Potem mimo arhiva Bauhausa, čez zajčji koridor do Brandeburških vrat. Deset korakov čez Brandeburška vrata in že sem bil na drugi strani v vzhodnem Berlinu. Nemogoče, fantastično, svobodno, edino razumljivo, vse drugo je blazno in neposredno zlo! Znašel sem se v popolnoma drugačnem Berlinu. Še nedolgo tega sem moral prehajati iz enega dela v drugi del mesta kot nekdo, ki je vnaprej osumljen vsega najslabšega in to samo zato, ker sem si želel ogledati Brechtove gledališke režije v "Berliner ensemblu".

 

Mann ist Mann!

 

Na nadzorni mejni točki sem se pustil nadzirati možem, podrejati njihovi uniformni moškosti, dovolil sem se pregledovati in popisovati. Vse to samo zaradi velike žeje po umetnosti. Naj poudarim, da nisem nikoli ampak nikoli pripadal Brechtovi gledališki poetiki, toda rotirajoč rdeči neon nad "Berliner ensemblom" je bil tiste dni tako obsesiven, da sem razumel vse smeri Brechtovih naslednikov. Predvsem Heinerja Müllerja, genija! Kakšna madostniška vznesenost je bilo sedeti z Müllerjem in ga poslušati in ga skoraj nič razumeti.

 

Hamlet stroj, Stroj Ofelija!

 

V našem življenju smo priče obratov, smo priče obrata obratov, smo pričevalci moških nesmislov. To je vedno bilo najbolj očitno v mestu simptom, v mestu Berlin. V Berlinu simptomi plešejo! Država poje!

 

Heiner Müller je bil v času padca Berlinskega zidu predsednik vzhodnonemške akademije umetnosti. Na akademiji je v tistih dneh prvič pokazal vzhodnoberlinski javnosti sedemurni film Hansa Jürgena Sybeberga "Hitler: Film iz Nemčije", v katerem Hitlerjev oproda v več kot deset minutni sekvenci velikemu vodji lika hlače na rob. Natančno, do popolnosti, brez vsake gube! V dvorani so bili posamezniki, ki kljub radosti novega časa, niso bili prav nič zadovoljni z Sybebergovo filmsko poetiko. Susan Sontag in Klaus Theweleit pa sta jo v dvorani odločno podpirala. To je bila prva velika umetnina, ki je zastopala svobodni svet v Novi Evropi. Na tem mestu bi pozdravil tovariša Dejana Kršiča, umetnika, ki je sredi osemdesetih let zastopal umetniško gibanje imenovano Nova Evropa.

 

Gremo naprej proti koncu!

 

Ne znam si predstavljati nekoga v XXI. stoletju, ki lahko opravičuje obstoj Berlinskega zidu. Nekoga, ki bi oglaševal v črnem marketingu lepoto funkcije Berlinskega zidu, nekoga, ki pozdravlja ostrino britvice, ki prereže prebežnikovo kožo med begom iz vzhodnega Berlina v zahodni Berlin. Kdo je lahko ta revizionist, ki oglašuje lepoto morilskosti Berlinskega zidu? Kdo je ta, ki bi hotel iz nas iztisniti še zadnjo kaplijico naše neobčutljivosti? Kdo je ta, ki od nas zahteva našo neomajnost pri ubijanju tistih, ki skačejo čez Berlinski zid v svobodo, stran od subordinacijskih obredov? Kdo je ta vrač na vrhu obredja, ki vodi ta nehigienični ritual in vpije kot blazen: "Za varnost gre!"?

 

Checkpoint Charlie!

 

Iztisniti svoj smisel Charlie! Priča smo globoko nehigieničnemu obratu in obredju. Vau, kakšne kupe argumentov nam nalagajo za ponovno gradnjo  Berlinskega zidu. Berlinski zid ne more biti lep, če pa je grd!

 

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

 

To je poročilo s preprostim smislom. Tudi zato, da bi se lahko spomnili zaveze, ki je bila dana tisto noč na Berlinskem zidu. Po zidu, ki ga čez nekaj dni ne bo več, so plesali od sreče otroci nacistov, otroci največjega pokola v z zgodovini človeštva. Utrujen sem od ideje, od morbidne statistične verjetnosti, da so na zidu res plesali otroci nacistov. Toda njihova želja je bila lepa! Lepa! Vsaka stilna formacija mora imeti zavest o vseh predhodnih formacijah. Otroci ne nosijo krivde svojih roditeljev. To je pojav iz vidno razdeljenega sveta na dva kosa.

 

Oglaševcalci črnega marketniga, tukaj ni paradoksa! Oglašujete zločin! To je bil zločin nad otroci nacistov. Funkcije in limiti zgodovinske zavesti nas mučijo in nas do golega racionalizirajo z nerzumnimi mučilnimi orodji. Vi ste zločinci, ker oblikujete grdo!

 

Želim poznati ime alkemične operacije, priimek in ime črnomašnika, tistega, ki je ukazal in tistega, ki je izrisal načrt zidu, da mu postavim spominsko ploščo na Deustche Oper BerlinTo je ta operni hrup, ta generativna sila, ko nam kultura zborov zapoje takoj za tenorji svoje strinjanje, ko izkriči svojo kolektivno patološkost.

 

Teh imen se je vredno spominjati! To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

 

Hans Jürgen Sybeberg je leta 1974 posnel film drugi del "Nemške trilogije" z naslovom Karl May. Nemška kinematografija je pred kratkim blizu kraja Fužine na Hrvaškem posnela nov film Vinetu. Naslovno vlogo v filmu igra Nik Xhelilaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,073
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,726
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,508
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,108
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
06/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,320
07/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,741
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,341
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 694
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,994