Komentar

Otroci nacistov plešejo po Berlinskem zidu

To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

10.01.2016 12:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   berlin   berlinski zid   nacizem   film   hans jurgen sybeberg

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

Država poje! Nič ni surovejšega od opernega hrupa. Zato so bile Opere sploh zgrajene v središčih mest, da je lahko država v njih uradovala in proizvajala red. Že zdavnaj jih je zapustila in se preselila na televizije, opere pa prepustila same v svojem lastnemu hrupu. Nad mestom se sliši učinkovitost vsega. Nad mestom istočasno biva z opernim hrupom glasba visokofrekvenčne elektrike. Anarhisti in umetniki v zvočnih klubih urejajo ritmična zaporedja. Ogromno hrupa in lepote je v urejenih visokotehnoloških ritmizacijah elektrikčnih mest!

 

V mestih istočasno bivajo vsi tisti, ki jih bomo kasneje imenovali zgodovina. Mislec zapiše: zgodovina sveta je zgodovina mest. Tako je in nič drugače. Več je mesta, več je mišljenja. Več je opere in klubov, več je mesta, več je mestnega hrupa. Več je lepote sveta!

 

Pred tremi leti, ko smo z družino bivali v Berlinu, smo se odpravili z Dunjo in sinom Aljošo v Deutsche Oper, na predavanje osemdesetletnega operenga režiserja Hansa Jürgena Sybeberga, ki je v svoji umetnosti med drugim tematiziral tudi veliko nemško opero. V avli se je po projekciji njegovega štiriurnega opernega filma Parsifal zbrala velika množica ljudi. Za temo komentarja je pomebno dejstvo, da sem takrat sedemnajstletnega Aljošo vprašal o njegovem vtisu dogodka. Njegov odovor je bil mladostniško kratek in jedernat: Lovsko!

 

Teden dni po padcu Berlinskega zidu sem priletel v Evropo, čez dva tedna sem že bil na Kurfürstendamm Strasse v Berlinu. Potem mimo arhiva Bauhausa, čez zajčji koridor do Brandeburških vrat. Deset korakov čez Brandeburška vrata in že sem bil na drugi strani v vzhodnem Berlinu. Nemogoče, fantastično, svobodno, edino razumljivo, vse drugo je blazno in neposredno zlo! Znašel sem se v popolnoma drugačnem Berlinu. Še nedolgo tega sem moral prehajati iz enega dela v drugi del mesta kot nekdo, ki je vnaprej osumljen vsega najslabšega in to samo zato, ker sem si želel ogledati Brechtove gledališke režije v "Berliner ensemblu".

 

Mann ist Mann!

 

Na nadzorni mejni točki sem se pustil nadzirati možem, podrejati njihovi uniformni moškosti, dovolil sem se pregledovati in popisovati. Vse to samo zaradi velike žeje po umetnosti. Naj poudarim, da nisem nikoli ampak nikoli pripadal Brechtovi gledališki poetiki, toda rotirajoč rdeči neon nad "Berliner ensemblom" je bil tiste dni tako obsesiven, da sem razumel vse smeri Brechtovih naslednikov. Predvsem Heinerja Müllerja, genija! Kakšna madostniška vznesenost je bilo sedeti z Müllerjem in ga poslušati in ga skoraj nič razumeti.

 

Hamlet stroj, Stroj Ofelija!

 

V našem življenju smo priče obratov, smo priče obrata obratov, smo pričevalci moških nesmislov. To je vedno bilo najbolj očitno v mestu simptom, v mestu Berlin. V Berlinu simptomi plešejo! Država poje!

 

Heiner Müller je bil v času padca Berlinskega zidu predsednik vzhodnonemške akademije umetnosti. Na akademiji je v tistih dneh prvič pokazal vzhodnoberlinski javnosti sedemurni film Hansa Jürgena Sybeberga "Hitler: Film iz Nemčije", v katerem Hitlerjev oproda v več kot deset minutni sekvenci velikemu vodji lika hlače na rob. Natančno, do popolnosti, brez vsake gube! V dvorani so bili posamezniki, ki kljub radosti novega časa, niso bili prav nič zadovoljni z Sybebergovo filmsko poetiko. Susan Sontag in Klaus Theweleit pa sta jo v dvorani odločno podpirala. To je bila prva velika umetnina, ki je zastopala svobodni svet v Novi Evropi. Na tem mestu bi pozdravil tovariša Dejana Kršiča, umetnika, ki je sredi osemdesetih let zastopal umetniško gibanje imenovano Nova Evropa.

 

Gremo naprej proti koncu!

 

Ne znam si predstavljati nekoga v XXI. stoletju, ki lahko opravičuje obstoj Berlinskega zidu. Nekoga, ki bi oglaševal v črnem marketingu lepoto funkcije Berlinskega zidu, nekoga, ki pozdravlja ostrino britvice, ki prereže prebežnikovo kožo med begom iz vzhodnega Berlina v zahodni Berlin. Kdo je lahko ta revizionist, ki oglašuje lepoto morilskosti Berlinskega zidu? Kdo je ta, ki bi hotel iz nas iztisniti še zadnjo kaplijico naše neobčutljivosti? Kdo je ta, ki od nas zahteva našo neomajnost pri ubijanju tistih, ki skačejo čez Berlinski zid v svobodo, stran od subordinacijskih obredov? Kdo je ta vrač na vrhu obredja, ki vodi ta nehigienični ritual in vpije kot blazen: "Za varnost gre!"?

 

Checkpoint Charlie!

 

Iztisniti svoj smisel Charlie! Priča smo globoko nehigieničnemu obratu in obredju. Vau, kakšne kupe argumentov nam nalagajo za ponovno gradnjo  Berlinskega zidu. Berlinski zid ne more biti lep, če pa je grd!

 

Berlinski zid je težko razložljiv dogodek z lahko opisljivo funkcijo. Toda tisti trenutek, ko je bil postavljen, je bila že naslednji hip natančno razvidna  potreba po rušenju. Zakaj ga potem sploh graditi? Zakaj? Grd je! Pika! Basta! Zato je vreden prezira. Vsi na tem svetu smo videli, kakšna radost je vladala tistega večera na Berlinskem zidu, ko je bil porušen.

 

To je poročilo s preprostim smislom. Tudi zato, da bi se lahko spomnili zaveze, ki je bila dana tisto noč na Berlinskem zidu. Po zidu, ki ga čez nekaj dni ne bo več, so plesali od sreče otroci nacistov, otroci največjega pokola v z zgodovini človeštva. Utrujen sem od ideje, od morbidne statistične verjetnosti, da so na zidu res plesali otroci nacistov. Toda njihova želja je bila lepa! Lepa! Vsaka stilna formacija mora imeti zavest o vseh predhodnih formacijah. Otroci ne nosijo krivde svojih roditeljev. To je pojav iz vidno razdeljenega sveta na dva kosa.

 

Oglaševcalci črnega marketniga, tukaj ni paradoksa! Oglašujete zločin! To je bil zločin nad otroci nacistov. Funkcije in limiti zgodovinske zavesti nas mučijo in nas do golega racionalizirajo z nerzumnimi mučilnimi orodji. Vi ste zločinci, ker oblikujete grdo!

 

Želim poznati ime alkemične operacije, priimek in ime črnomašnika, tistega, ki je ukazal in tistega, ki je izrisal načrt zidu, da mu postavim spominsko ploščo na Deustche Oper BerlinTo je ta operni hrup, ta generativna sila, ko nam kultura zborov zapoje takoj za tenorji svoje strinjanje, ko izkriči svojo kolektivno patološkost.

 

Teh imen se je vredno spominjati! To je bil čas oblasti, ko ni bilo ne pozicije ne opozicije, temveč samo ena taka velikanska surovost, ki je bila pripravljena braniti svoje drobcene privilegije za svoj skupek navad, s katerimi so se odzivali na svoj strah pred smrtjo. Bojijo se je! Berlinski zid je gnus in sluz in vreden vsega prezira.

 

Hans Jürgen Sybeberg je leta 1974 posnel film drugi del "Nemške trilogije" z naslovom Karl May. Nemška kinematografija je pred kratkim blizu kraja Fužine na Hrvaškem posnela nov film Vinetu. Naslovno vlogo v filmu igra Nik Xhelilaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
0
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,340
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,341
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,831
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,831
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,084
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,477
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,554
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,960
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 550