Komentar

Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna

Gromovniški govori v Dražgošah sodijo med najhujše primere političnega prevarantstva, namenjeni pa so ohranjanju latentnega stanja državljanske vojne, v kateri je nomenklatura Slovence razdelila na dva tabora, da bi jim lahko mirno vladala in jih ekonomsko še naprej izkoriščala.

11.01.2016 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   dražgoše   lažgoše   danilo türk   bernard nežmah   milan kučan   justin kruger   david dunning

Foto: Bobo

Lažgoše so mitologija in svojevrstni indikator nenormalnosti slovenskega družbenega mainstreama. S starostjo se ta proces samo še stopnjuje v svoji domišljiji in mitološki glomaznosti... vsako leto je huje, slavnostni govorci pa v svojih pretiravanjih odtavajo vedno dlje v labirint te nenormalnosti.

V prvem mesecu novega leta se ponavlja en in isti simptom. Že več let zapored, kot da bi šlo za nekakšen letni cikel, ki se manifestira januarja in ki spominja na kačo, ki žre svoj lastni rep. Starodavna simbolika, stari Grki so tej kači dejali uroboros in Platon jo je v Timaju opisal kot prvo živo bitje: ciklično in samo sebe ustvarjajoče. Egipčani in Indijci so uroboros povezovali z verskim in mitološkim simbolizmom, pri čemer je ideja pravzaprav podobna Platonovi: gre za fenomen, ki pomeni večno vračanje na začetek, nekaj nesmrtnega torej.

 

V Jungovi psihoanalizi je uroboros za človeško psiho zato arhetipski, saj predstavlja neskončnost in celost: uroboros je dramatični simbol za integracijo in asimilacijo nasprotnega (tj. opozicije), torej se v enem združujeta dve nasprotji - čemur bi ustrezal taoistični prinicp jin-jang - in to po Jungu sestavlja skrivnost t.i. primae materiae, kar nedvomno izvira in človekovega nezavednega.

 

Zdaj iz metafizičnega polja prehajamo na realna tla, ki jih simbolično definirata dražgoško blato in tamkajšnji monumentalni betonski spomenik. Oboje je le literarni sopotnik nekega simptoma, s katerim se slovenska družba v zadnjih letih še posebej nerada ukvarja, kajti apatična večina ga zmotno prepoznava kot irelevantnega ali celo ideološkega. Človek lahko tako sumljiv simptom seveda tudi ignorira, vendar s tem ne bo povzročil, da bi kronično obolenje naslednje leto izginilo.

 

Mislim, da sem na temo Dražgoš doslej napisal že tri komentarje, zato bom tokrat ta resnično težko razložljivi fenomen, ki bi ga lahko umestili v poglavje politične mitologije, osvetlil z druge plati. Lažgoše, kakor sem ta mythos pred leti preimenoval, so namreč svojevrstni indikator nenormalnosti slovenskega družbenega mainstreama. In kar je najhuje, s starostjo se ta proces samo še stopnjuje v svoji domišljiji in mitološki glomaznosti. Kot da bi se s starostjo obletnice - predvsem pa slavnostnih govornikov - stopnjevala tudi iracionalnost mita o tej gorenjski vasici, ki so jo zaradi partizanske neumnosti požgali nacistični okupatorji, njene prebivalce pa pobili. Očitno je res vsako leto huje, slavnostni govorci pa v svojih pretiravanjih odtavajo vedno dlje v labirint te nenormalnosti. Včerajšnji zato ni mogel biti nobena izjema; Saša Vuga je dejal, da so bile "Dražgoše največji dogodek v evropskem odporniškem gibanju", dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti. Potem je dražgoško bitko primerjal s tisto pri Termopilah in nihče se ni smejal.

 

Smeh bi bil še najbolj zdrava, predvsem pa spontana reakcija na takšno interpretacijo Lažgoš, ki jih je pred štirimi leti v svoji kolumni v Mladini izvrstno razkrinkal kolega Bernard Nežmah, ko je tamkajšnje politične govore prepoznal kot najvišjo obliko političnega prevarantstva. Ugotovil je, da gre izključno za politični marketing in da so imel pred četrt stoletja, torej pred osamosvojitvijo Slovenije, Lažgoše precej drugačen pomen kot danes. Nežmah se je ozrl v leto 1989, ko bi pričakovali, da sta bili tam slavnostni govorci Janez Stanovnik, Miran Potrč ali Milan Kučan, se pravi vrh tedanje partijske elite. Pa ni bil nihče od njih. Leta 1989 je v Dražgošah govoril Andrej Verlič, širši javnosti skorajda neznani sekretar ZSMS, mediji pa sploh niso poročali, da bi se svečanosti udeležil kdo iz slovenskega vrha. Takole je lažgoško "slavo" razkrinkal Nežmah:

 

"Pred tem je bila leta 1988 tako minorna proslava, da jo je Dnevnik objavil na tretji strani celo brez fotke; govoril je le Tone Anderlič, takrat predsednik ZSMS, nobenih drugih imen politike ni zabeležil časnik. Partija je nato ob pričakovanju prvih volitev popolnoma pozabila na dražgoški upor, saj je l. 1990 časnik Dnevnik poročal o tekmovanjih v Dražgošah samo na športni strani. Med leti 1988 in 1990, ko je bil predsednik Slovenije, gospod Stanovnik še ni čutil potrebe, da bi grmel iz Dražgoš. A še slabša slika gre Milanu Kučanu. Če bi danes koga vprašali, katera asociacija mu pade na misel, ko zasliši Dražgoše, bi večina izstrelila Kučan! Kdaj pa je Kučan odkril srčiko odpora proti okupatorju? Med leti 1978 in 1986 časopisi med gosti ne navajajo njegovega imena... prvič je spregovoril kot novopečeni šef slovenske partije leta 1987, o čemer priča celostranski govor, posvečen v največji meri aktualnim političnim dogodkom. In potem ga ne najdemo na proslavi vse do leta 1992, ko v legendarnem govoru skupščinski predsednik France Bučar zapoje hvalo uporu, a obsodi zlorabo partijske prilastitve oblasti. Šele naslednje leto po padcu Demosove vlade odkrije Kučan svojo neuklonjeno ljubezen do Dražgoš."

 

Kaj je torej tisti odločilni momentum, ki je iz neke napol pozabljene, za nomenklaturo pravzaprav obskurne proslave pod Ratitovcem v zadnjih letih napravil mojstrovino političnega, predvsem pa zgodovinskega prevarantstva, primerljivo s klasično totalitarno državo 20. stoletja? Za dialektiko permanentne revolucije in državljanske vojne, brez katere bi Slovenci v trenutku odšli na ulice in obračunali z roparsko tranzicijsko elito, ki je demokracijo zlorabila za lastno bogatenje, je namreč ohranjanje napetosti ključnega pomena. Dražgoše oziroma Lažgoše so bili strategi nove slovenske "države" po letu 1990 prisiljeni reinterpretirali ter mitološko Bičkovo skalo spremeniti v Scilo in Karibdo slovenske demokracije, kajti kaj je lepšega za oblast kot "divide et impera". Sprite ljudstvo med seboj, po možnosti zaradi 75 let starih travm, pa boste mirno vladali in gledali, kako se partizani in domobranci, komunisti in klerikalci, rdeči in beli, levi in desni neusmiljeno tolčejo med seboj.

 

Prvič sem zares postal pozoren na Dražgoše šele leta 2012, ko me je tuj diplomat začudeno spraševal, kako lahko sredi Evropske unije več tisoč ljudi, bržkone povprečno inteligentnih in razgledanih državljanov aplavdira protiameriškim in protievropskim floskulam, ki jih je takrat iz rokava stresal stari Janez Stanovnik iz Zveze borcev. V psihologiji mi je na pomoč priskočila raziskava, ki sta jo pred 17 leti na univerzi Cornell izvedla ameriška psihologa Justin Kruger in David Dunning pod naslovom "Kako težave v spoznavanju lastne nesposobnosti vodijo k napihnjenemu samoocenjevanju". Bistvo t.i. Dunning-Krugerjevega efekta predstavlja kognitivna nagnjenost nesposobnih ljudi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom, vendar jim prav njihova lastna nesposobnost preprečuje, da bi spoznali svoje napake.

 

Z drugimi besedami, nesposobneži trpijo za kompleksom navidezne večvrednosti in svoje sposobnosti ocenjujejo kot nadpovprečne, torej precej višje kot v resnici so, medtem ko na drugi strani zelo sposobni in kompetentni ljudje svoje sposobnosti praviloma podcenjujejo. Vas to na kaj spominja? Slovenska inačica negativne selekcije?! Analogija je še bolj indikativna v medicini: oseba z določeno telesno okvaro zaradi možganske poškodbe te okvare ni sposobna zaznati ali jo racionalno zanika, kar v določenih primerih pripelje v takšno skrajnost, da človek ne zaznava celo paralize ali delne slepote.

 

Prislovična nagnjenost k zanikanju lastne nesposobnosti mutatis mutandis pomeni, da človek ni sposoben priznati drugemu vsega tistega, česar sam ne premore. Stanovnikovo rohnenje proti Američanom v Lažgošah pred štirimi leti, ki ga je kot eden prisotnih najvišjih državnih funkcionarjev z rahlo zadrego na obrazu poslušal tudi takratni predsednik republike Danilo Türk, je bil seveda diplomatski škandal, o katerem se pri nas ni veliko govorilo, račun z obrestmi pa bo prišel letos, ko bo nekdanji predsednik Türk po vsem svetu in na vse kriplje iskal zaveznike za svojo kandidaturo za Generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. Američani mu bodo z veseljem pokazali sredinca. V spomin na Lažgoše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
36
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.664
02/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.726
03/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.158
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.751
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.517
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
Bine Kordež
Ogledov: 609
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 650
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.561
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.143