Komentar

Nemška hegemonija in zaton evropske super države

Evropske elite so uporabljale monetarno zvezo za pritisk na trenutno ekonomsko logiko, njihov prezgodnji politični projekt, da bi ustanovile super državo, pa je bil obsojen na neuspeh. Zato je zdaj čas, da se EU vrne na začetek, ko je bila uspešno trgovinsko območje.

12.01.2016 22:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   nemčija   francije   eu   de gaulle   1870   putin   hollande   merkel

Foto: arhiv Portala PLUS

Na kontinentu dejansko obstaja nemška hegemonija, vendar ima pomanjkljivosti. Vsak, ki je videl fotografije Merklove in Hollanda, ki sta poskušala pritisniti na Putina, naj spremeni svojo agresivno politiko do Ukrajine, se je verjetno spomnil Münchna v septembru leta 1938.

General De Gaulle je dejal: "Evropa sta Francija in Nemčija; ostali so samo za okrasek." Na žalost je to način, s katerim se je razvila EU, čeprav je v središču te nemško-francoske solidarnosti problem. Prvič, Francija se je, čeprav šibkejša, videla kot džokeja v tej vpregi, in drugič, Francija trdno verjame v nacionalno državo, medtem ko se zdi, da se skuša Nemčija od nje oddaljiti.

 

Kaže, da so skupno poljedelsko politiko vzpostavili predvsem zaradi koristi Francije, kot nadomestilo so uvedli odprti trg za nemške industrijske izdelke. Potem je tu še mehanizem menjalnih tečajev (MMT), ki je bil uvod v evropski monetarni sistem (EMS) in skupno valuto (evro). MMT pod taktirko Nemčije je bil v mnogih pogledih katastrofa. V veliko državah je prišlo do devalvacije, čeprav bi bila bolj smiselna nemška revalvacija, vendar Nemčija tega ni dovolila, zato je prišlo do devalvacij.

 

Francija je v času MMT z Nemčijo sklenila sporazum v svojo korist, tak dogovor ni bil možen za nobeno drugo državo. Imeli smo tudi situacijo, ko sta pravila o proračunskem primanjkljaju nekaznovano prvi kršili Nemčija in Francija. Zgodovinarji vedo, da se je francoska zunanja politika dramatično spremenila po francosko-pruski vojni leta 1870, ko je Francija spoznala, da se sama ne more zoperstaviti Nemčiji in potrebuje zaveznike. Nekateri smatrajo, da je bil po tej vojni za Francijo glavni evropski cilj z novo vojno znova pridobiti izgubljena ozemlja v Alzaciji in Loreni. V zavezništvu s carsko Rusijo je mislila, da bo v prvi svetovni vojni zlahka premagala Nemčijo, ker se bo morala le-ta bojevati na dveh frontah. Vemo, da se je za las izognila porazu, ker so se Velika Britanija, Italija in ZDA pridružile kot zaveznice.

 

Kot vemo, je v drugi svetovni vojni Nemčija porazila Francijo. Ko so torej zavezniki premagali Nemčijo, je Francija potrebovala novo politiko do Nemčije, tako je nazadnje prišlo do koalicije, kot je dejal De Gaulle: EU je "Francija in Nemčija, ostali so samo za okrasek."

 

Kriza v evroobmočju, ki je v mnogih ozirih ponovitev poloma MMT, je Nemčijo vedno bolj krepila in jo postavila na vodilno mesto. Medtem ko je bila Nemčija Franciji nekakšna upnica in zadnja možnost v krizi MMT, tega kljub veliki gospodarski moči ni zmožna storiti za evroobmočje. Evropske elite so uporabljale monetarno zvezo za pritisk na trenutno ekonomsko logiko, njihov politični namen, da bi iz številnih neenakih, nezdružljivih držav ustanovile super državo, je bil na tak ali drugačen način obsojen na neuspeh. Za Nemčijo bi bila pomoč slabše razvitim regijam, kar bi se zgodilo v resnično federalni državi, zelo draga. Ocenili so, da bi Nemčijo stalo 10 % njenega BDP, vse dokler bi trajala podpora; kar je celo več kot krute reparacije, ki so jih Nemčiji vsilili po koncu prve svetovne vojne. Očitno nemogoče, zato neprestano videvamo, kako Nemčija vsiljuje neverjetne programe državam, kot so Grčija, Portugalska, Italija in Španija; posledica je porast skrajnih političnih strank.

 

Zato gledamo Nemčijo, kako zaradi zmedene mešanice skrbi zaradi njenih demografskih težav in humanitarnih odzivov, narekuje EU, naj sprejme vse migrante z Bližnjega vzhoda, ne glede na njihov ilegalni vstop v mnoge države. To je seveda povzročilo razkol in Schengen (mišljen je sporazum o meji) skoraj ne obstaja več.

 

Torej na celini dejansko obstaja nemška hegemonija, vendar ima pomanjkljivosti. Vsak, ki je videl fotografije Merklove in Hollanda, ki sta poskušala pritisniti na Putina, naj spremeni svojo agresivno politiko do Ukrajine, se je verjetno spomnil Münchna v septembru leta 1938.

 

Čas je, da EU opusti svojo prezgodnjo težnjo po super državi in se vrne na začetek, ko je bila uspešno trgovinsko območje. So bo to zgodilo? Dvomim, zato bo Evropa še naprej nazadovala, kot se dogaja zadnjih sedem let. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.278
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412