Komentar

Evrokracija z vsemi topovi nad legalno orožje državljanov EU

Evropski poslanec Igor Šoltes opozarja na številne dvome glede smiselnosti predloga Evropske komisije o omejevanju pravice do zakonitega nakupa in posesti strelnega orožja. Hitro se namreč lahko zgodi, da bi pretirano zaostrovanje legalne trgovine z orožjem sprožilo ravno nasprotni učinek, okrepilo črni trg, zbiratelje in lovce pa spremenilo v ilegalce...

 

14.01.2016 00:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   evropski parlamemt   evropska komisija   direktiva o orožju   ilegalna trgovina

Foto: Independent.co.uk

Zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov. Potrebni so intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem).

V zadnjem času je precej pozornosti namenjene predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju, ki ga je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015. Posvet je bil namenjen izmenjavi stališč, komentarjev in predlogov, udeležilo pa se ga je približno sto predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij ter širše javnosti.

 

Da bi bolje razumeli, za kaj pri predlaganih spremembah dejansko gre, je dobro poznati tudi ozadje. Kot je znano, je Evropska komisija 18. novembra lani sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Ti ukrepi vsebujejo spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski Agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila 2015, vendar jih je v luči nedavnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Komisija je v sporočilu za medije zapisala še, da želi s sprejetimi ukrepi podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito evropskih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

 

 

Nejasnosti ni malo, pomislekov pa veliko

 

Pred manj kot mesecem dni se je predlog prvič znašel na dnevnem redu Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član sem tudi  sam. Že na tem prvem zasedanju Odbora se je pokazalo, da je pri predlogu Komisije zelo veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katere so v razpravi opozorili člani in članice Odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na pomisleke glede vpliva predlaganih sprememb na športne strelce, lovce, zbiralce, muzeje in druge podobne skupine. Poleg tega pa so bila izpostavljena še vprašanja glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem kar se tiče izvedbe predlaganih sprememb. Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav. 

 

Ne glede na odprta vprašanja in pomisleke pa je potrebno pozdraviti tiste napore Komisije, ki gredo v smer izboljšanja nadzora na ravni EU ter okrepitve sodelovanja med državami članicami, saj nedvomno gre za področje, kjer je potrebna posebna pazljivost in skrben nadzor s strani pristojnih institucij. Ključni izziv je, kako najti pravo ravnotežje, da bodo končno sprejeti ukrepi po eni strani zagotovili večjo stopnjo varnosti in preprečili zlorabe, ki vodijo v tragične dogodke, ter po drugi strani ohranili pridobljene pravice vseh evropskih državljank in državljanov. Pomembno je tudi vprašanje, koliko negativnih stranskih učinkov bi lahko prinesel sprejem predlaganih sprememb v primerjavi s pozitivnimi učinki, zaradi katerih se ta zakonodaja sploh spreminja, in ALI BI TE SPREMEMBE ZADELE PRAVE TARČE? Prav zaradi odziva zainteresirane javnosti na predloge Komisije se mi je zdelo potrebno slišati ključne argumente tistih, ki bi jih predlagane spremembe najbolj prizadele.

 

Na posvetu namenjenemu predstavitvi mnenj je bilo poudarjeno, da zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov, temveč so potrebni intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem). Na posvetu je bila izpostavljena teza, da bi lahko pretirano zaostrovanje na legalnem področju povzročilo večjo povpraševanje na ilegalnem trgu, kar bi lahko pripeljalo do prav nasprotnega učinka.

 

Govorci in ostali udeleženci so na posvetu predstavili stališča, mnenja in predloge, ki jih gre strnili v naslednje zaključke:

 

- potrebna je ocena učinka, ki bi omogočila ustrezno reševanje težav, zaradi katerih je sprememba direktive o strelnem orožju nastala;

- potrebno je spodbuditi Komisijo k aktivnejši podpori čezmejnega policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, kot eni izmed ključnih regij za notranjo varnost;

- potrebno pa je tudi zagotoviti učinkovitejše mejne kontrole na zunanjih mejah EU in v sosednjih regijah.

 

Udeleženci posveta so opozorili na znatno spremembo v kategorizaciji strelnega orožja, predvsem v razredu A, kar bo vplivalo na veliko število trenutnih zakonitih posestnikov orožja. Gre za sporno kriminalizacijo množice sedanjih lastnikov orožja. Komisiji se predlaga prenovitev razporeditve strelnega orožja v omenjeni kategorizaciji in poglobljeno analizo učinkov, ki bi jih to imelo na zakonite posestnike orožja.

 

Skupna pravila o deaktivaciji so potrebna, vendar udeleženci poudarjajo, da ne smejo biti aplicirana na orožje, ki ima vrednost zgodovinskih artefaktov, saj na tak način onemogoča zbirateljske dejavnosti. Prav tako deaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je potrebno ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Komisiji se predlaga podrobnejšo in preciznejšo opredelitev postopkov, pri čemer pa se je potrebno izogniti popolni predelavi orožja. Deaktivacija ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, tj. izstreljevanja nabojev. Udeleženci so prav tako poudarili pomembnost zaostritve nadzora nad deaktiviranim strelnim orožjem s pomočjo podrobnejšega vodenja evidence, k čemur pripomore tudi ohranitev serijske številke.

 

Udeleženci so pozvali Komisijo k boljšemu nadzorovanju držav članic pri doslednem upoštevanju in implementaciji trenutne orožarske zakonodaje, še posebej pri postopku deaktivacije strelnega orožja.

 

Predmeti, četudi so videti kot orožje, nimajo pa bistvene lastnosti orožja (tj. ne morejo izstreliti projektila), ne smejo biti izenačeni z orožjem. Definicija orožja mora biti popolnoma jasna in nedvoumna, zapisana generično kot kriterij, po katerem je mogoče presojati v dejanskih primerih.

 

Udeleženci posveta so izpostavili tudi prepoved prodaje strelnega orožja, njihovih sestavnih delov in streliva po internetu. Prepoved prodaje strelnega orožja na spletu je nesmiselna in neutemeljena, saj je, po navedbah udeležencev, že trenutna ureditev zadostno stroga, nadzorovana in ne omogoča velikega števila zlorab.

 

Toliko pripomb je preveč, da bi jih spregledali. Še več, na pomisleke je potrebno opozoriti tudi Komisijo pred nadaljevanjem postopkov. Še je čas, da se dosežejo potrebni popravki besedila predlaganih sprememb in s tem približevanje ciljem, ki jih sicer preambula predlogov spremenjene direktive tudi vsebuje (glej: Predlog o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v angleškem jeziku)).

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619