Komentar

Evrokracija z vsemi topovi nad legalno orožje državljanov EU

Evropski poslanec Igor Šoltes opozarja na številne dvome glede smiselnosti predloga Evropske komisije o omejevanju pravice do zakonitega nakupa in posesti strelnega orožja. Hitro se namreč lahko zgodi, da bi pretirano zaostrovanje legalne trgovine z orožjem sprožilo ravno nasprotni učinek, okrepilo črni trg, zbiratelje in lovce pa spremenilo v ilegalce...

 

14.01.2016 00:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   evropski parlamemt   evropska komisija   direktiva o orožju   ilegalna trgovina

Foto: Independent.co.uk

Zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov. Potrebni so intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem).

V zadnjem času je precej pozornosti namenjene predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju, ki ga je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015. Posvet je bil namenjen izmenjavi stališč, komentarjev in predlogov, udeležilo pa se ga je približno sto predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij ter širše javnosti.

 

Da bi bolje razumeli, za kaj pri predlaganih spremembah dejansko gre, je dobro poznati tudi ozadje. Kot je znano, je Evropska komisija 18. novembra lani sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Ti ukrepi vsebujejo spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski Agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila 2015, vendar jih je v luči nedavnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Komisija je v sporočilu za medije zapisala še, da želi s sprejetimi ukrepi podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito evropskih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

 

 

Nejasnosti ni malo, pomislekov pa veliko

 

Pred manj kot mesecem dni se je predlog prvič znašel na dnevnem redu Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član sem tudi  sam. Že na tem prvem zasedanju Odbora se je pokazalo, da je pri predlogu Komisije zelo veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katere so v razpravi opozorili člani in članice Odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na pomisleke glede vpliva predlaganih sprememb na športne strelce, lovce, zbiralce, muzeje in druge podobne skupine. Poleg tega pa so bila izpostavljena še vprašanja glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem kar se tiče izvedbe predlaganih sprememb. Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav. 

 

Ne glede na odprta vprašanja in pomisleke pa je potrebno pozdraviti tiste napore Komisije, ki gredo v smer izboljšanja nadzora na ravni EU ter okrepitve sodelovanja med državami članicami, saj nedvomno gre za področje, kjer je potrebna posebna pazljivost in skrben nadzor s strani pristojnih institucij. Ključni izziv je, kako najti pravo ravnotežje, da bodo končno sprejeti ukrepi po eni strani zagotovili večjo stopnjo varnosti in preprečili zlorabe, ki vodijo v tragične dogodke, ter po drugi strani ohranili pridobljene pravice vseh evropskih državljank in državljanov. Pomembno je tudi vprašanje, koliko negativnih stranskih učinkov bi lahko prinesel sprejem predlaganih sprememb v primerjavi s pozitivnimi učinki, zaradi katerih se ta zakonodaja sploh spreminja, in ALI BI TE SPREMEMBE ZADELE PRAVE TARČE? Prav zaradi odziva zainteresirane javnosti na predloge Komisije se mi je zdelo potrebno slišati ključne argumente tistih, ki bi jih predlagane spremembe najbolj prizadele.

 

Na posvetu namenjenemu predstavitvi mnenj je bilo poudarjeno, da zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov, temveč so potrebni intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem). Na posvetu je bila izpostavljena teza, da bi lahko pretirano zaostrovanje na legalnem področju povzročilo večjo povpraševanje na ilegalnem trgu, kar bi lahko pripeljalo do prav nasprotnega učinka.

 

Govorci in ostali udeleženci so na posvetu predstavili stališča, mnenja in predloge, ki jih gre strnili v naslednje zaključke:

 

- potrebna je ocena učinka, ki bi omogočila ustrezno reševanje težav, zaradi katerih je sprememba direktive o strelnem orožju nastala;

- potrebno je spodbuditi Komisijo k aktivnejši podpori čezmejnega policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, kot eni izmed ključnih regij za notranjo varnost;

- potrebno pa je tudi zagotoviti učinkovitejše mejne kontrole na zunanjih mejah EU in v sosednjih regijah.

 

Udeleženci posveta so opozorili na znatno spremembo v kategorizaciji strelnega orožja, predvsem v razredu A, kar bo vplivalo na veliko število trenutnih zakonitih posestnikov orožja. Gre za sporno kriminalizacijo množice sedanjih lastnikov orožja. Komisiji se predlaga prenovitev razporeditve strelnega orožja v omenjeni kategorizaciji in poglobljeno analizo učinkov, ki bi jih to imelo na zakonite posestnike orožja.

 

Skupna pravila o deaktivaciji so potrebna, vendar udeleženci poudarjajo, da ne smejo biti aplicirana na orožje, ki ima vrednost zgodovinskih artefaktov, saj na tak način onemogoča zbirateljske dejavnosti. Prav tako deaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je potrebno ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Komisiji se predlaga podrobnejšo in preciznejšo opredelitev postopkov, pri čemer pa se je potrebno izogniti popolni predelavi orožja. Deaktivacija ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, tj. izstreljevanja nabojev. Udeleženci so prav tako poudarili pomembnost zaostritve nadzora nad deaktiviranim strelnim orožjem s pomočjo podrobnejšega vodenja evidence, k čemur pripomore tudi ohranitev serijske številke.

 

Udeleženci so pozvali Komisijo k boljšemu nadzorovanju držav članic pri doslednem upoštevanju in implementaciji trenutne orožarske zakonodaje, še posebej pri postopku deaktivacije strelnega orožja.

 

Predmeti, četudi so videti kot orožje, nimajo pa bistvene lastnosti orožja (tj. ne morejo izstreliti projektila), ne smejo biti izenačeni z orožjem. Definicija orožja mora biti popolnoma jasna in nedvoumna, zapisana generično kot kriterij, po katerem je mogoče presojati v dejanskih primerih.

 

Udeleženci posveta so izpostavili tudi prepoved prodaje strelnega orožja, njihovih sestavnih delov in streliva po internetu. Prepoved prodaje strelnega orožja na spletu je nesmiselna in neutemeljena, saj je, po navedbah udeležencev, že trenutna ureditev zadostno stroga, nadzorovana in ne omogoča velikega števila zlorab.

 

Toliko pripomb je preveč, da bi jih spregledali. Še več, na pomisleke je potrebno opozoriti tudi Komisijo pred nadaljevanjem postopkov. Še je čas, da se dosežejo potrebni popravki besedila predlaganih sprememb in s tem približevanje ciljem, ki jih sicer preambula predlogov spremenjene direktive tudi vsebuje (glej: Predlog o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v angleškem jeziku)).

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.939
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.658
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.722
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.130
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.744
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.511
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna
Bine Kordež
Ogledov: 475
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.138