Komentar

Evrokracija z vsemi topovi nad legalno orožje državljanov EU

Evropski poslanec Igor Šoltes opozarja na številne dvome glede smiselnosti predloga Evropske komisije o omejevanju pravice do zakonitega nakupa in posesti strelnega orožja. Hitro se namreč lahko zgodi, da bi pretirano zaostrovanje legalne trgovine z orožjem sprožilo ravno nasprotni učinek, okrepilo črni trg, zbiratelje in lovce pa spremenilo v ilegalce...

 

14.01.2016 00:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   evropski parlamemt   evropska komisija   direktiva o orožju   ilegalna trgovina

Foto: Independent.co.uk

Zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov. Potrebni so intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem).

V zadnjem času je precej pozornosti namenjene predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju, ki ga je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015. Posvet je bil namenjen izmenjavi stališč, komentarjev in predlogov, udeležilo pa se ga je približno sto predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij ter širše javnosti.

 

Da bi bolje razumeli, za kaj pri predlaganih spremembah dejansko gre, je dobro poznati tudi ozadje. Kot je znano, je Evropska komisija 18. novembra lani sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Ti ukrepi vsebujejo spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski Agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila 2015, vendar jih je v luči nedavnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Komisija je v sporočilu za medije zapisala še, da želi s sprejetimi ukrepi podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito evropskih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

 

 

Nejasnosti ni malo, pomislekov pa veliko

 

Pred manj kot mesecem dni se je predlog prvič znašel na dnevnem redu Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član sem tudi  sam. Že na tem prvem zasedanju Odbora se je pokazalo, da je pri predlogu Komisije zelo veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katere so v razpravi opozorili člani in članice Odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na pomisleke glede vpliva predlaganih sprememb na športne strelce, lovce, zbiralce, muzeje in druge podobne skupine. Poleg tega pa so bila izpostavljena še vprašanja glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem kar se tiče izvedbe predlaganih sprememb. Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav. 

 

Ne glede na odprta vprašanja in pomisleke pa je potrebno pozdraviti tiste napore Komisije, ki gredo v smer izboljšanja nadzora na ravni EU ter okrepitve sodelovanja med državami članicami, saj nedvomno gre za področje, kjer je potrebna posebna pazljivost in skrben nadzor s strani pristojnih institucij. Ključni izziv je, kako najti pravo ravnotežje, da bodo končno sprejeti ukrepi po eni strani zagotovili večjo stopnjo varnosti in preprečili zlorabe, ki vodijo v tragične dogodke, ter po drugi strani ohranili pridobljene pravice vseh evropskih državljank in državljanov. Pomembno je tudi vprašanje, koliko negativnih stranskih učinkov bi lahko prinesel sprejem predlaganih sprememb v primerjavi s pozitivnimi učinki, zaradi katerih se ta zakonodaja sploh spreminja, in ALI BI TE SPREMEMBE ZADELE PRAVE TARČE? Prav zaradi odziva zainteresirane javnosti na predloge Komisije se mi je zdelo potrebno slišati ključne argumente tistih, ki bi jih predlagane spremembe najbolj prizadele.

 

Na posvetu namenjenemu predstavitvi mnenj je bilo poudarjeno, da zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov, temveč so potrebni intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem). Na posvetu je bila izpostavljena teza, da bi lahko pretirano zaostrovanje na legalnem področju povzročilo večjo povpraševanje na ilegalnem trgu, kar bi lahko pripeljalo do prav nasprotnega učinka.

 

Govorci in ostali udeleženci so na posvetu predstavili stališča, mnenja in predloge, ki jih gre strnili v naslednje zaključke:

 

- potrebna je ocena učinka, ki bi omogočila ustrezno reševanje težav, zaradi katerih je sprememba direktive o strelnem orožju nastala;

- potrebno je spodbuditi Komisijo k aktivnejši podpori čezmejnega policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, kot eni izmed ključnih regij za notranjo varnost;

- potrebno pa je tudi zagotoviti učinkovitejše mejne kontrole na zunanjih mejah EU in v sosednjih regijah.

 

Udeleženci posveta so opozorili na znatno spremembo v kategorizaciji strelnega orožja, predvsem v razredu A, kar bo vplivalo na veliko število trenutnih zakonitih posestnikov orožja. Gre za sporno kriminalizacijo množice sedanjih lastnikov orožja. Komisiji se predlaga prenovitev razporeditve strelnega orožja v omenjeni kategorizaciji in poglobljeno analizo učinkov, ki bi jih to imelo na zakonite posestnike orožja.

 

Skupna pravila o deaktivaciji so potrebna, vendar udeleženci poudarjajo, da ne smejo biti aplicirana na orožje, ki ima vrednost zgodovinskih artefaktov, saj na tak način onemogoča zbirateljske dejavnosti. Prav tako deaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je potrebno ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Komisiji se predlaga podrobnejšo in preciznejšo opredelitev postopkov, pri čemer pa se je potrebno izogniti popolni predelavi orožja. Deaktivacija ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, tj. izstreljevanja nabojev. Udeleženci so prav tako poudarili pomembnost zaostritve nadzora nad deaktiviranim strelnim orožjem s pomočjo podrobnejšega vodenja evidence, k čemur pripomore tudi ohranitev serijske številke.

 

Udeleženci so pozvali Komisijo k boljšemu nadzorovanju držav članic pri doslednem upoštevanju in implementaciji trenutne orožarske zakonodaje, še posebej pri postopku deaktivacije strelnega orožja.

 

Predmeti, četudi so videti kot orožje, nimajo pa bistvene lastnosti orožja (tj. ne morejo izstreliti projektila), ne smejo biti izenačeni z orožjem. Definicija orožja mora biti popolnoma jasna in nedvoumna, zapisana generično kot kriterij, po katerem je mogoče presojati v dejanskih primerih.

 

Udeleženci posveta so izpostavili tudi prepoved prodaje strelnega orožja, njihovih sestavnih delov in streliva po internetu. Prepoved prodaje strelnega orožja na spletu je nesmiselna in neutemeljena, saj je, po navedbah udeležencev, že trenutna ureditev zadostno stroga, nadzorovana in ne omogoča velikega števila zlorab.

 

Toliko pripomb je preveč, da bi jih spregledali. Še več, na pomisleke je potrebno opozoriti tudi Komisijo pred nadaljevanjem postopkov. Še je čas, da se dosežejo potrebni popravki besedila predlaganih sprememb in s tem približevanje ciljem, ki jih sicer preambula predlogov spremenjene direktive tudi vsebuje (glej: Predlog o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v angleškem jeziku)).

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
4
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,525
02/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,742
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,362
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,166
05/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,461
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,217
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,116
08/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 913
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,216
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,156