Komentar

Evrokracija z vsemi topovi nad legalno orožje državljanov EU

Evropski poslanec Igor Šoltes opozarja na številne dvome glede smiselnosti predloga Evropske komisije o omejevanju pravice do zakonitega nakupa in posesti strelnega orožja. Hitro se namreč lahko zgodi, da bi pretirano zaostrovanje legalne trgovine z orožjem sprožilo ravno nasprotni učinek, okrepilo črni trg, zbiratelje in lovce pa spremenilo v ilegalce...

 

14.01.2016 00:00
Piše: Igor Šoltes
Ključne besede:   evropski parlamemt   evropska komisija   direktiva o orožju   ilegalna trgovina

Foto: Independent.co.uk

Zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov. Potrebni so intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem).

V zadnjem času je precej pozornosti namenjene predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju, ki ga je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015. Posvet je bil namenjen izmenjavi stališč, komentarjev in predlogov, udeležilo pa se ga je približno sto predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij ter širše javnosti.

 

Da bi bolje razumeli, za kaj pri predlaganih spremembah dejansko gre, je dobro poznati tudi ozadje. Kot je znano, je Evropska komisija 18. novembra lani sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Ti ukrepi vsebujejo spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski Agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila 2015, vendar jih je v luči nedavnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Komisija je v sporočilu za medije zapisala še, da želi s sprejetimi ukrepi podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito evropskih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

 

 

Nejasnosti ni malo, pomislekov pa veliko

 

Pred manj kot mesecem dni se je predlog prvič znašel na dnevnem redu Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član sem tudi  sam. Že na tem prvem zasedanju Odbora se je pokazalo, da je pri predlogu Komisije zelo veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katere so v razpravi opozorili člani in članice Odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na pomisleke glede vpliva predlaganih sprememb na športne strelce, lovce, zbiralce, muzeje in druge podobne skupine. Poleg tega pa so bila izpostavljena še vprašanja glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem kar se tiče izvedbe predlaganih sprememb. Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav. 

 

Ne glede na odprta vprašanja in pomisleke pa je potrebno pozdraviti tiste napore Komisije, ki gredo v smer izboljšanja nadzora na ravni EU ter okrepitve sodelovanja med državami članicami, saj nedvomno gre za področje, kjer je potrebna posebna pazljivost in skrben nadzor s strani pristojnih institucij. Ključni izziv je, kako najti pravo ravnotežje, da bodo končno sprejeti ukrepi po eni strani zagotovili večjo stopnjo varnosti in preprečili zlorabe, ki vodijo v tragične dogodke, ter po drugi strani ohranili pridobljene pravice vseh evropskih državljank in državljanov. Pomembno je tudi vprašanje, koliko negativnih stranskih učinkov bi lahko prinesel sprejem predlaganih sprememb v primerjavi s pozitivnimi učinki, zaradi katerih se ta zakonodaja sploh spreminja, in ALI BI TE SPREMEMBE ZADELE PRAVE TARČE? Prav zaradi odziva zainteresirane javnosti na predloge Komisije se mi je zdelo potrebno slišati ključne argumente tistih, ki bi jih predlagane spremembe najbolj prizadele.

 

Na posvetu namenjenemu predstavitvi mnenj je bilo poudarjeno, da zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov, temveč so potrebni intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem). Na posvetu je bila izpostavljena teza, da bi lahko pretirano zaostrovanje na legalnem področju povzročilo večjo povpraševanje na ilegalnem trgu, kar bi lahko pripeljalo do prav nasprotnega učinka.

 

Govorci in ostali udeleženci so na posvetu predstavili stališča, mnenja in predloge, ki jih gre strnili v naslednje zaključke:

 

- potrebna je ocena učinka, ki bi omogočila ustrezno reševanje težav, zaradi katerih je sprememba direktive o strelnem orožju nastala;

- potrebno je spodbuditi Komisijo k aktivnejši podpori čezmejnega policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, kot eni izmed ključnih regij za notranjo varnost;

- potrebno pa je tudi zagotoviti učinkovitejše mejne kontrole na zunanjih mejah EU in v sosednjih regijah.

 

Udeleženci posveta so opozorili na znatno spremembo v kategorizaciji strelnega orožja, predvsem v razredu A, kar bo vplivalo na veliko število trenutnih zakonitih posestnikov orožja. Gre za sporno kriminalizacijo množice sedanjih lastnikov orožja. Komisiji se predlaga prenovitev razporeditve strelnega orožja v omenjeni kategorizaciji in poglobljeno analizo učinkov, ki bi jih to imelo na zakonite posestnike orožja.

 

Skupna pravila o deaktivaciji so potrebna, vendar udeleženci poudarjajo, da ne smejo biti aplicirana na orožje, ki ima vrednost zgodovinskih artefaktov, saj na tak način onemogoča zbirateljske dejavnosti. Prav tako deaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je potrebno ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Komisiji se predlaga podrobnejšo in preciznejšo opredelitev postopkov, pri čemer pa se je potrebno izogniti popolni predelavi orožja. Deaktivacija ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, tj. izstreljevanja nabojev. Udeleženci so prav tako poudarili pomembnost zaostritve nadzora nad deaktiviranim strelnim orožjem s pomočjo podrobnejšega vodenja evidence, k čemur pripomore tudi ohranitev serijske številke.

 

Udeleženci so pozvali Komisijo k boljšemu nadzorovanju držav članic pri doslednem upoštevanju in implementaciji trenutne orožarske zakonodaje, še posebej pri postopku deaktivacije strelnega orožja.

 

Predmeti, četudi so videti kot orožje, nimajo pa bistvene lastnosti orožja (tj. ne morejo izstreliti projektila), ne smejo biti izenačeni z orožjem. Definicija orožja mora biti popolnoma jasna in nedvoumna, zapisana generično kot kriterij, po katerem je mogoče presojati v dejanskih primerih.

 

Udeleženci posveta so izpostavili tudi prepoved prodaje strelnega orožja, njihovih sestavnih delov in streliva po internetu. Prepoved prodaje strelnega orožja na spletu je nesmiselna in neutemeljena, saj je, po navedbah udeležencev, že trenutna ureditev zadostno stroga, nadzorovana in ne omogoča velikega števila zlorab.

 

Toliko pripomb je preveč, da bi jih spregledali. Še več, na pomisleke je potrebno opozoriti tudi Komisijo pred nadaljevanjem postopkov. Še je čas, da se dosežejo potrebni popravki besedila predlaganih sprememb in s tem približevanje ciljem, ki jih sicer preambula predlogov spremenjene direktive tudi vsebuje (glej: Predlog o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v angleškem jeziku)).

 

 

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,172
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,580
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,836
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,090
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,001
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,107
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 708
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 776