V zadnjem času je precej pozornosti namenjene predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju, ki ga je Evropska komisija predstavila 18. novembra 2015. Posvet je bil namenjen izmenjavi stališč, komentarjev in predlogov, udeležilo pa se ga je približno sto predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij ter širše javnosti.

Da bi bolje razumeli, za kaj pri predlaganih spremembah dejansko gre, je dobro poznati tudi ozadje. Kot je znano, je Evropska komisija 18. novembra lani sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi otežili pridobitev strelnega orožja v Evropski uniji, izboljšali sledljivost zakonito hranjenega orožja, okrepili sodelovanje med državami članicami ter zagotovili, da onesposobljeno strelno orožje postane neuporabno. Ti ukrepi vsebujejo spremembo direktive o strelnem orožju s strožjim nadzorom nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja, uredbo o skupnih minimalnih standardih za onesposobljenje strelnega orožja ter akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in razstrelivom. Predlogi so bili predstavljeni že v evropski Agendi za varnost, ki jo je Komisija predstavila 15. aprila 2015, vendar jih je v luči nedavnih dogodkov sprejela bistveno hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Komisija je v sporočilu za medije zapisala še, da želi s sprejetimi ukrepi podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito evropskih državljanov in preprečevanju dostopa do orožja kriminalcem in teroristom.

Nejasnosti ni malo, pomislekov pa veliko

Pred manj kot mesecem dni se je predlog prvič znašel na dnevnem redu Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, katerega član sem tudi  sam. Že na tem prvem zasedanju Odbora se je pokazalo, da je pri predlogu Komisije zelo veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katere so v razpravi opozorili člani in članice Odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na pomisleke glede vpliva predlaganih sprememb na športne strelce, lovce, zbiralce, muzeje in druge podobne skupine. Poleg tega pa so bila izpostavljena še vprašanja glede smiselnosti prerazporeditve razredov strelnega orožja, vprašljivosti razširitve direktive na zbiratelje ter glede spletne prodaje orožja, predvsem kar se tiče izvedbe predlaganih sprememb. Posebej je bil s strani velikega dela poslancev izražen tudi dvom glede povezave med predlogom Komisije in bojem proti terorizmu ter nezakoniti trgovini z orožjem, saj se predlog osredotoča predvsem na zakonito pridobljeno orožje in torej ne na tisti ključni izvor težav. 

Ne glede na odprta vprašanja in pomisleke pa je potrebno pozdraviti tiste napore Komisije, ki gredo v smer izboljšanja nadzora na ravni EU ter okrepitve sodelovanja med državami članicami, saj nedvomno gre za področje, kjer je potrebna posebna pazljivost in skrben nadzor s strani pristojnih institucij. Ključni izziv je, kako najti pravo ravnotežje, da bodo končno sprejeti ukrepi po eni strani zagotovili večjo stopnjo varnosti in preprečili zlorabe, ki vodijo v tragične dogodke, ter po drugi strani ohranili pridobljene pravice vseh evropskih državljank in državljanov. Pomembno je tudi vprašanje, koliko negativnih stranskih učinkov bi lahko prinesel sprejem predlaganih sprememb v primerjavi s pozitivnimi učinki, zaradi katerih se ta zakonodaja sploh spreminja, in ALI BI TE SPREMEMBE ZADELE PRAVE TARČE? Prav zaradi odziva zainteresirane javnosti na predloge Komisije se mi je zdelo potrebno slišati ključne argumente tistih, ki bi jih predlagane spremembe najbolj prizadele.

Na posvetu namenjenemu predstavitvi mnenj je bilo poudarjeno, da zgolj s spremembami na področju zakonite nabave in posedovanja strelnega orožja ne bo mogoče doseči ciljev, ki so opredeljeni v preambuli predloga svežnja ukrepov, temveč so potrebni intenzivni ukrepi na področju nezakonite trgovine z orožjem, njihovimi sestavnimi deli in strelivom (črni trg z orožjem). Na posvetu je bila izpostavljena teza, da bi lahko pretirano zaostrovanje na legalnem področju povzročilo večjo povpraševanje na ilegalnem trgu, kar bi lahko pripeljalo do prav nasprotnega učinka.

Govorci in ostali udeleženci so na posvetu predstavili stališča, mnenja in predloge, ki jih gre strnili v naslednje zaključke:

- potrebna je ocena učinka, ki bi omogočila ustrezno reševanje težav, zaradi katerih je sprememba direktive o strelnem orožju nastala;

- potrebno je spodbuditi Komisijo k aktivnejši podpori čezmejnega policijskega sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, kot eni izmed ključnih regij za notranjo varnost;

- potrebno pa je tudi zagotoviti učinkovitejše mejne kontrole na zunanjih mejah EU in v sosednjih regijah.

Udeleženci posveta so opozorili na znatno spremembo v kategorizaciji strelnega orožja, predvsem v razredu A, kar bo vplivalo na veliko število trenutnih zakonitih posestnikov orožja. Gre za sporno kriminalizacijo množice sedanjih lastnikov orožja. Komisiji se predlaga prenovitev razporeditve strelnega orožja v omenjeni kategorizaciji in poglobljeno analizo učinkov, ki bi jih to imelo na zakonite posestnike orožja.

Skupna pravila o deaktivaciji so potrebna, vendar udeleženci poudarjajo, da ne smejo biti aplicirana na orožje, ki ima vrednost zgodovinskih artefaktov, saj na tak način onemogoča zbirateljske dejavnosti. Prav tako deaktiviranje po predlogu direktive pomeni, da je potrebno ključne dele orožja napraviti neuporabne in nepremične. Komisiji se predlaga podrobnejšo in preciznejšo opredelitev postopkov, pri čemer pa se je potrebno izogniti popolni predelavi orožja. Deaktivacija ne sme pomeniti uničenja orožja, temveč zgolj onemogočanje njegove bistvene funkcije, tj. izstreljevanja nabojev. Udeleženci so prav tako poudarili pomembnost zaostritve nadzora nad deaktiviranim strelnim orožjem s pomočjo podrobnejšega vodenja evidence, k čemur pripomore tudi ohranitev serijske številke.

Udeleženci so pozvali Komisijo k boljšemu nadzorovanju držav članic pri doslednem upoštevanju in implementaciji trenutne orožarske zakonodaje, še posebej pri postopku deaktivacije strelnega orožja.

Predmeti, četudi so videti kot orožje, nimajo pa bistvene lastnosti orožja (tj. ne morejo izstreliti projektila), ne smejo biti izenačeni z orožjem. Definicija orožja mora biti popolnoma jasna in nedvoumna, zapisana generično kot kriterij, po katerem je mogoče presojati v dejanskih primerih.

Udeleženci posveta so izpostavili tudi prepoved prodaje strelnega orožja, njihovih sestavnih delov in streliva po internetu. Prepoved prodaje strelnega orožja na spletu je nesmiselna in neutemeljena, saj je, po navedbah udeležencev, že trenutna ureditev zadostno stroga, nadzorovana in ne omogoča velikega števila zlorab.

Toliko pripomb je preveč, da bi jih spregledali. Še več, na pomisleke je potrebno opozoriti tudi Komisijo pred nadaljevanjem postopkov. Še je čas, da se dosežejo potrebni popravki besedila predlaganih sprememb in s tem približevanje ciljem, ki jih sicer preambula predlogov spremenjene direktive tudi vsebuje (glej: Predlog o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v angleškem jeziku)).

dr. Igor Šoltes je poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Greens / EFA (Zeleni / Evropska svobodna zveza).