Komentar

Velikopoteznost in malodušje

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje.

15.01.2016 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   osamosvojitev   nato   eu

Foto: Google

Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe.

Za posameznike in narode so značilna visoka in nizka dejanja; življenjepisi in zgodovinska poročila vsebujejo dobra in slaba obdobja; seveda se spominjamo predvsem prvih. Egipčani slovijo po piramidah, Grki po demokraciji, Rimljani po rimskem pravu, Judi skupaj z njimi po krščanstvu… Med slovenske velikopotezne dogodke štejemo Trubarjevo in Prešernovo književnost, v dvajsetem stoletju pa dva državotvorna pojava: ustanovitev jugoslovanske države leta 1918 in ustanovitev slovenske države leta 1991, pri čemer je bil prvi pojav obremenjen z resnimi nesporazumi, ki so bili večinoma povezani z "idealizmom" versajske konference, po letu 1945 pa s pomanjkanjem gospodarske  in politične svobode, s kršitvami človekovih in narodnih pravic.

 

Stara Jugoslavija je sicer dopuščala marsikatero velikopoteznost. Če zanemarimo koristno sodelovanje Antona Korošca v jugoslovanskih vladah in ustanovitev ljubljanske univerze, zbuja občudovanje npr. ljubljanski Nebotičnik, ki ga je projektiral Vladimir Šubic, financiral pa tedanji pokojninski sklad. Leta 1933 je bil s svojimi 70 metri in 13 nadstropji najvišja stavba v srednji Evropi. Nekaj elana je ostalo celo po letu 1945, npr. pri izgradnji alternativne (in urbanistično zgrešene) Gorice, pri postavitvi Velenja in - seveda - pri izdelovanju smuči. Ko so iz Istre pobegnili Italijani, so Mihevcu - ob predpostavki, da se bodo turisti vozili kopat v Kanegro in Savudrijo - demonstrativno naložili izgradnjo Portoroža. Ravnikarjevi stolpnici (TR2 in TR3) na ljubljanskem Trgu republike, ki se je pod socializmom logično imenoval Trg revolucije (saj se je razprostiral pred republiško skupščino, ki je bila neke vrste prizidek CK ZKS, mejil pa na ulico, v kateri so stanovali revolucionarji in partijski funkcionarji), še pred tem pa Nunski vrt, sta bili v začetku (1963) namenjeni predvsem republiški upravi oziroma Izvršnemu svetu. Po prvotnem načrtu naj bi imeli po 22 nadstropij, vendar so gradnjo ustavili zaradi Kraigherjeve reforme, v sedemdesetih letih pa sta stolpnici, ki so jima odrezali po 7 nadstropij, da jih je ostalo samo 15, prevzeli Ljubljanska banka in Iskra. Po prvotnih načrtih so gradili le spomenike revoluciji in revolucionarjem.

 

Potem je šlo z velikopoteznostjo navzdol. Padel je Kavčič, Slovenija je bila (s cestno afero) prikrajšana za avtocesto, vsepovsod je odpadal socialistični omet, v prezadolženi Jugoslaviji je zmanjkalo bencina, pralnih praškov, kave, južnega sadja… V socialističnih državah je bilo mrtvilo povezano z vitalnostjo samodržcev, oživljanje pa z njihovim izumiranjem. Tako je bila Slovenija za velike poteze pripravljena šele po Titovi smrti, v drugi polovici osemdesetih let.

 

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje. Gre za nenavaden pojav, ki bi ga morali skrbno preučiti. Za ta namen, torej za resno (zgodovinsko, politološko, ekonomsko…) raziskavo oz. za enciklopedijo osamosvojitve - kljub strokovno neoporečnim načrtom, kljub priporočilom predsednikov SAZU in celo države - ni mogoče najti niti minimalne finančne podpore. Neuspešni poskusi pri raziskovalni agenciji ARRS zbujajo začudenje in bi morali prizadeti tako nacionalno predstavništvo kot javnost. Ena od domnev o osamosvojitveni velikopoteznosti, ki je za povrh še samokritična, zadeva poudarjanje vojaških in podcenjevanje diplomatskih dosežkov. Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe. Pokojni predsednik Janez Drnovšek je v Ovalni sobi Bele hiše nekoč rekel: politiko mora podpirati verodostojna vojaška grožnja. Podobno je govoril tudi nekdanji (in prav tako pokojni) finančni minister Andrej Bajuk: govori po tihem, ampak s seboj vzemi veliko gorjačo.

 

O verodostojni grožnji in o veliki gorjači pišem, ker imamo ravno v teh dneh in po 25 letih opraviti z doslej najresnejšo erozijo fizične pripravljenosti slovenske države, z nezadostnim financiranjem policije in z materialnim razdejanjem slovenske vojske, ki se je - v mandatu vrhovnega poveljnika Danila Türka - začelo z afero Patria. Na alarmantno pomanjkljivost slovenskega odnosa do vojske in do zavezništva je nazadnje opozoril slovenski veleposlanik pri NATO Jelko Kacin. Ob tem se majejo schengenski temelji Evropske unije, vročične glave fantazirajo o nepotrebnosti vojske in NATO, Slovenija se je znašla v migrantskih škarjah med Avstrijo in Hrvaško, zunanji minister, ki - kot v kakšnem angleškem vohunskem filmu - hodi sprehajat svojega "kužka" na Hrvaško, pa govori o sebi v tretji osebi: na koncu bo zmagal Karl!

 

V preteklih dneh so me iz nekaterih medijskih hiš prosili za mnenje o kandidaturi Danila Türka. Problem malodušja je povezan s kratkim spominom. Türk je nemara značilen predstavnik populacije, ki ne ve, odriva ali pozablja, da so Slovenci svoj mednarodni položaj določili na plebiscitu 1990 in na referendumu o EU in NATO leta 2003. Kandidat, ki "pozablja", da je leta 1990 zanikal mednarodnopravne učinke plebiscita in da je leta 1998 na svojo roko vključil Slovenijo v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ni neprimeren le za Slovenijo, ampak je neprimeren predvsem za mednarodno skupnost.

 

Morda bi bilo mogoče o novejših pojavih v slovenski politiki razmišljati tudi v zvezi s selitvijo velikopoteznosti s področja nacionalnih dosežkov na področje osebnih koristi. Po drugi strani se je mogoče vprašati, ali je velikopoteznost, če pomislimo na egiptovske faraone in rimske vojskovodje, sploh združljiva z demokracijo? Ali je mogoče še kdaj pričakovati složnost in zbranost, ki sta botrovali slovenski osamosvojitvi, vključitvi v EU in NATO? To vprašanje si poleg pisca teh vrstic zastavlja tudi slovenska javnost.

 

V času, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, sem obiskal demokrščanskega prvaka in večkratnega predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija. Po dolgem pogovoru na terasi rimskega stanovanja je Fanfani izrekel nekaj zaskrbljenih stavkov, ki jih je mogoče povzeti približno takole: Doslej so družbe povezovala lepila, kot so krščanstvo, nacionalizem ali socializem. Žal danes nimamo lepila ali veziva, ki bi na ta način povezovalo evropske družbe. V bistvu je Fanfani hotel reči, da v tem času ne vidi nobene velike poteze, nobene prave velikopoteznosti. Kdor jo bo videl, bo rešil veliko težav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570