Komentar

Velikopoteznost in malodušje

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje.

15.01.2016 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   osamosvojitev   nato   eu

Foto: Google

Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe.

Za posameznike in narode so značilna visoka in nizka dejanja; življenjepisi in zgodovinska poročila vsebujejo dobra in slaba obdobja; seveda se spominjamo predvsem prvih. Egipčani slovijo po piramidah, Grki po demokraciji, Rimljani po rimskem pravu, Judi skupaj z njimi po krščanstvu… Med slovenske velikopotezne dogodke štejemo Trubarjevo in Prešernovo književnost, v dvajsetem stoletju pa dva državotvorna pojava: ustanovitev jugoslovanske države leta 1918 in ustanovitev slovenske države leta 1991, pri čemer je bil prvi pojav obremenjen z resnimi nesporazumi, ki so bili večinoma povezani z "idealizmom" versajske konference, po letu 1945 pa s pomanjkanjem gospodarske  in politične svobode, s kršitvami človekovih in narodnih pravic.

 

Stara Jugoslavija je sicer dopuščala marsikatero velikopoteznost. Če zanemarimo koristno sodelovanje Antona Korošca v jugoslovanskih vladah in ustanovitev ljubljanske univerze, zbuja občudovanje npr. ljubljanski Nebotičnik, ki ga je projektiral Vladimir Šubic, financiral pa tedanji pokojninski sklad. Leta 1933 je bil s svojimi 70 metri in 13 nadstropji najvišja stavba v srednji Evropi. Nekaj elana je ostalo celo po letu 1945, npr. pri izgradnji alternativne (in urbanistično zgrešene) Gorice, pri postavitvi Velenja in - seveda - pri izdelovanju smuči. Ko so iz Istre pobegnili Italijani, so Mihevcu - ob predpostavki, da se bodo turisti vozili kopat v Kanegro in Savudrijo - demonstrativno naložili izgradnjo Portoroža. Ravnikarjevi stolpnici (TR2 in TR3) na ljubljanskem Trgu republike, ki se je pod socializmom logično imenoval Trg revolucije (saj se je razprostiral pred republiško skupščino, ki je bila neke vrste prizidek CK ZKS, mejil pa na ulico, v kateri so stanovali revolucionarji in partijski funkcionarji), še pred tem pa Nunski vrt, sta bili v začetku (1963) namenjeni predvsem republiški upravi oziroma Izvršnemu svetu. Po prvotnem načrtu naj bi imeli po 22 nadstropij, vendar so gradnjo ustavili zaradi Kraigherjeve reforme, v sedemdesetih letih pa sta stolpnici, ki so jima odrezali po 7 nadstropij, da jih je ostalo samo 15, prevzeli Ljubljanska banka in Iskra. Po prvotnih načrtih so gradili le spomenike revoluciji in revolucionarjem.

 

Potem je šlo z velikopoteznostjo navzdol. Padel je Kavčič, Slovenija je bila (s cestno afero) prikrajšana za avtocesto, vsepovsod je odpadal socialistični omet, v prezadolženi Jugoslaviji je zmanjkalo bencina, pralnih praškov, kave, južnega sadja… V socialističnih državah je bilo mrtvilo povezano z vitalnostjo samodržcev, oživljanje pa z njihovim izumiranjem. Tako je bila Slovenija za velike poteze pripravljena šele po Titovi smrti, v drugi polovici osemdesetih let.

 

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje. Gre za nenavaden pojav, ki bi ga morali skrbno preučiti. Za ta namen, torej za resno (zgodovinsko, politološko, ekonomsko…) raziskavo oz. za enciklopedijo osamosvojitve - kljub strokovno neoporečnim načrtom, kljub priporočilom predsednikov SAZU in celo države - ni mogoče najti niti minimalne finančne podpore. Neuspešni poskusi pri raziskovalni agenciji ARRS zbujajo začudenje in bi morali prizadeti tako nacionalno predstavništvo kot javnost. Ena od domnev o osamosvojitveni velikopoteznosti, ki je za povrh še samokritična, zadeva poudarjanje vojaških in podcenjevanje diplomatskih dosežkov. Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe. Pokojni predsednik Janez Drnovšek je v Ovalni sobi Bele hiše nekoč rekel: politiko mora podpirati verodostojna vojaška grožnja. Podobno je govoril tudi nekdanji (in prav tako pokojni) finančni minister Andrej Bajuk: govori po tihem, ampak s seboj vzemi veliko gorjačo.

 

O verodostojni grožnji in o veliki gorjači pišem, ker imamo ravno v teh dneh in po 25 letih opraviti z doslej najresnejšo erozijo fizične pripravljenosti slovenske države, z nezadostnim financiranjem policije in z materialnim razdejanjem slovenske vojske, ki se je - v mandatu vrhovnega poveljnika Danila Türka - začelo z afero Patria. Na alarmantno pomanjkljivost slovenskega odnosa do vojske in do zavezništva je nazadnje opozoril slovenski veleposlanik pri NATO Jelko Kacin. Ob tem se majejo schengenski temelji Evropske unije, vročične glave fantazirajo o nepotrebnosti vojske in NATO, Slovenija se je znašla v migrantskih škarjah med Avstrijo in Hrvaško, zunanji minister, ki - kot v kakšnem angleškem vohunskem filmu - hodi sprehajat svojega "kužka" na Hrvaško, pa govori o sebi v tretji osebi: na koncu bo zmagal Karl!

 

V preteklih dneh so me iz nekaterih medijskih hiš prosili za mnenje o kandidaturi Danila Türka. Problem malodušja je povezan s kratkim spominom. Türk je nemara značilen predstavnik populacije, ki ne ve, odriva ali pozablja, da so Slovenci svoj mednarodni položaj določili na plebiscitu 1990 in na referendumu o EU in NATO leta 2003. Kandidat, ki "pozablja", da je leta 1990 zanikal mednarodnopravne učinke plebiscita in da je leta 1998 na svojo roko vključil Slovenijo v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ni neprimeren le za Slovenijo, ampak je neprimeren predvsem za mednarodno skupnost.

 

Morda bi bilo mogoče o novejših pojavih v slovenski politiki razmišljati tudi v zvezi s selitvijo velikopoteznosti s področja nacionalnih dosežkov na področje osebnih koristi. Po drugi strani se je mogoče vprašati, ali je velikopoteznost, če pomislimo na egiptovske faraone in rimske vojskovodje, sploh združljiva z demokracijo? Ali je mogoče še kdaj pričakovati složnost in zbranost, ki sta botrovali slovenski osamosvojitvi, vključitvi v EU in NATO? To vprašanje si poleg pisca teh vrstic zastavlja tudi slovenska javnost.

 

V času, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, sem obiskal demokrščanskega prvaka in večkratnega predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija. Po dolgem pogovoru na terasi rimskega stanovanja je Fanfani izrekel nekaj zaskrbljenih stavkov, ki jih je mogoče povzeti približno takole: Doslej so družbe povezovala lepila, kot so krščanstvo, nacionalizem ali socializem. Žal danes nimamo lepila ali veziva, ki bi na ta način povezovalo evropske družbe. V bistvu je Fanfani hotel reči, da v tem času ne vidi nobene velike poteze, nobene prave velikopoteznosti. Kdor jo bo videl, bo rešil veliko težav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
17
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.268
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 870
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 909
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.145