Komentar

Velikopoteznost in malodušje

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje.

15.01.2016 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   osamosvojitev   nato   eu

Foto: Google

Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe.

Za posameznike in narode so značilna visoka in nizka dejanja; življenjepisi in zgodovinska poročila vsebujejo dobra in slaba obdobja; seveda se spominjamo predvsem prvih. Egipčani slovijo po piramidah, Grki po demokraciji, Rimljani po rimskem pravu, Judi skupaj z njimi po krščanstvu… Med slovenske velikopotezne dogodke štejemo Trubarjevo in Prešernovo književnost, v dvajsetem stoletju pa dva državotvorna pojava: ustanovitev jugoslovanske države leta 1918 in ustanovitev slovenske države leta 1991, pri čemer je bil prvi pojav obremenjen z resnimi nesporazumi, ki so bili večinoma povezani z "idealizmom" versajske konference, po letu 1945 pa s pomanjkanjem gospodarske  in politične svobode, s kršitvami človekovih in narodnih pravic.

 

Stara Jugoslavija je sicer dopuščala marsikatero velikopoteznost. Če zanemarimo koristno sodelovanje Antona Korošca v jugoslovanskih vladah in ustanovitev ljubljanske univerze, zbuja občudovanje npr. ljubljanski Nebotičnik, ki ga je projektiral Vladimir Šubic, financiral pa tedanji pokojninski sklad. Leta 1933 je bil s svojimi 70 metri in 13 nadstropji najvišja stavba v srednji Evropi. Nekaj elana je ostalo celo po letu 1945, npr. pri izgradnji alternativne (in urbanistično zgrešene) Gorice, pri postavitvi Velenja in - seveda - pri izdelovanju smuči. Ko so iz Istre pobegnili Italijani, so Mihevcu - ob predpostavki, da se bodo turisti vozili kopat v Kanegro in Savudrijo - demonstrativno naložili izgradnjo Portoroža. Ravnikarjevi stolpnici (TR2 in TR3) na ljubljanskem Trgu republike, ki se je pod socializmom logično imenoval Trg revolucije (saj se je razprostiral pred republiško skupščino, ki je bila neke vrste prizidek CK ZKS, mejil pa na ulico, v kateri so stanovali revolucionarji in partijski funkcionarji), še pred tem pa Nunski vrt, sta bili v začetku (1963) namenjeni predvsem republiški upravi oziroma Izvršnemu svetu. Po prvotnem načrtu naj bi imeli po 22 nadstropij, vendar so gradnjo ustavili zaradi Kraigherjeve reforme, v sedemdesetih letih pa sta stolpnici, ki so jima odrezali po 7 nadstropij, da jih je ostalo samo 15, prevzeli Ljubljanska banka in Iskra. Po prvotnih načrtih so gradili le spomenike revoluciji in revolucionarjem.

 

Potem je šlo z velikopoteznostjo navzdol. Padel je Kavčič, Slovenija je bila (s cestno afero) prikrajšana za avtocesto, vsepovsod je odpadal socialistični omet, v prezadolženi Jugoslaviji je zmanjkalo bencina, pralnih praškov, kave, južnega sadja… V socialističnih državah je bilo mrtvilo povezano z vitalnostjo samodržcev, oživljanje pa z njihovim izumiranjem. Tako je bila Slovenija za velike poteze pripravljena šele po Titovi smrti, v drugi polovici osemdesetih let.

 

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje. Gre za nenavaden pojav, ki bi ga morali skrbno preučiti. Za ta namen, torej za resno (zgodovinsko, politološko, ekonomsko…) raziskavo oz. za enciklopedijo osamosvojitve - kljub strokovno neoporečnim načrtom, kljub priporočilom predsednikov SAZU in celo države - ni mogoče najti niti minimalne finančne podpore. Neuspešni poskusi pri raziskovalni agenciji ARRS zbujajo začudenje in bi morali prizadeti tako nacionalno predstavništvo kot javnost. Ena od domnev o osamosvojitveni velikopoteznosti, ki je za povrh še samokritična, zadeva poudarjanje vojaških in podcenjevanje diplomatskih dosežkov. Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe. Pokojni predsednik Janez Drnovšek je v Ovalni sobi Bele hiše nekoč rekel: politiko mora podpirati verodostojna vojaška grožnja. Podobno je govoril tudi nekdanji (in prav tako pokojni) finančni minister Andrej Bajuk: govori po tihem, ampak s seboj vzemi veliko gorjačo.

 

O verodostojni grožnji in o veliki gorjači pišem, ker imamo ravno v teh dneh in po 25 letih opraviti z doslej najresnejšo erozijo fizične pripravljenosti slovenske države, z nezadostnim financiranjem policije in z materialnim razdejanjem slovenske vojske, ki se je - v mandatu vrhovnega poveljnika Danila Türka - začelo z afero Patria. Na alarmantno pomanjkljivost slovenskega odnosa do vojske in do zavezništva je nazadnje opozoril slovenski veleposlanik pri NATO Jelko Kacin. Ob tem se majejo schengenski temelji Evropske unije, vročične glave fantazirajo o nepotrebnosti vojske in NATO, Slovenija se je znašla v migrantskih škarjah med Avstrijo in Hrvaško, zunanji minister, ki - kot v kakšnem angleškem vohunskem filmu - hodi sprehajat svojega "kužka" na Hrvaško, pa govori o sebi v tretji osebi: na koncu bo zmagal Karl!

 

V preteklih dneh so me iz nekaterih medijskih hiš prosili za mnenje o kandidaturi Danila Türka. Problem malodušja je povezan s kratkim spominom. Türk je nemara značilen predstavnik populacije, ki ne ve, odriva ali pozablja, da so Slovenci svoj mednarodni položaj določili na plebiscitu 1990 in na referendumu o EU in NATO leta 2003. Kandidat, ki "pozablja", da je leta 1990 zanikal mednarodnopravne učinke plebiscita in da je leta 1998 na svojo roko vključil Slovenijo v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ni neprimeren le za Slovenijo, ampak je neprimeren predvsem za mednarodno skupnost.

 

Morda bi bilo mogoče o novejših pojavih v slovenski politiki razmišljati tudi v zvezi s selitvijo velikopoteznosti s področja nacionalnih dosežkov na področje osebnih koristi. Po drugi strani se je mogoče vprašati, ali je velikopoteznost, če pomislimo na egiptovske faraone in rimske vojskovodje, sploh združljiva z demokracijo? Ali je mogoče še kdaj pričakovati složnost in zbranost, ki sta botrovali slovenski osamosvojitvi, vključitvi v EU in NATO? To vprašanje si poleg pisca teh vrstic zastavlja tudi slovenska javnost.

 

V času, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, sem obiskal demokrščanskega prvaka in večkratnega predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija. Po dolgem pogovoru na terasi rimskega stanovanja je Fanfani izrekel nekaj zaskrbljenih stavkov, ki jih je mogoče povzeti približno takole: Doslej so družbe povezovala lepila, kot so krščanstvo, nacionalizem ali socializem. Žal danes nimamo lepila ali veziva, ki bi na ta način povezovalo evropske družbe. V bistvu je Fanfani hotel reči, da v tem času ne vidi nobene velike poteze, nobene prave velikopoteznosti. Kdor jo bo videl, bo rešil veliko težav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
1
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.131
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.946
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.546
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.890
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.228
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.245
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 978
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 939
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 983
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 908