Komentar

Velikopoteznost in malodušje

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje.

15.01.2016 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   osamosvojitev   nato   eu

Foto: Google

Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe.

Za posameznike in narode so značilna visoka in nizka dejanja; življenjepisi in zgodovinska poročila vsebujejo dobra in slaba obdobja; seveda se spominjamo predvsem prvih. Egipčani slovijo po piramidah, Grki po demokraciji, Rimljani po rimskem pravu, Judi skupaj z njimi po krščanstvu… Med slovenske velikopotezne dogodke štejemo Trubarjevo in Prešernovo književnost, v dvajsetem stoletju pa dva državotvorna pojava: ustanovitev jugoslovanske države leta 1918 in ustanovitev slovenske države leta 1991, pri čemer je bil prvi pojav obremenjen z resnimi nesporazumi, ki so bili večinoma povezani z "idealizmom" versajske konference, po letu 1945 pa s pomanjkanjem gospodarske  in politične svobode, s kršitvami človekovih in narodnih pravic.

 

Stara Jugoslavija je sicer dopuščala marsikatero velikopoteznost. Če zanemarimo koristno sodelovanje Antona Korošca v jugoslovanskih vladah in ustanovitev ljubljanske univerze, zbuja občudovanje npr. ljubljanski Nebotičnik, ki ga je projektiral Vladimir Šubic, financiral pa tedanji pokojninski sklad. Leta 1933 je bil s svojimi 70 metri in 13 nadstropji najvišja stavba v srednji Evropi. Nekaj elana je ostalo celo po letu 1945, npr. pri izgradnji alternativne (in urbanistično zgrešene) Gorice, pri postavitvi Velenja in - seveda - pri izdelovanju smuči. Ko so iz Istre pobegnili Italijani, so Mihevcu - ob predpostavki, da se bodo turisti vozili kopat v Kanegro in Savudrijo - demonstrativno naložili izgradnjo Portoroža. Ravnikarjevi stolpnici (TR2 in TR3) na ljubljanskem Trgu republike, ki se je pod socializmom logično imenoval Trg revolucije (saj se je razprostiral pred republiško skupščino, ki je bila neke vrste prizidek CK ZKS, mejil pa na ulico, v kateri so stanovali revolucionarji in partijski funkcionarji), še pred tem pa Nunski vrt, sta bili v začetku (1963) namenjeni predvsem republiški upravi oziroma Izvršnemu svetu. Po prvotnem načrtu naj bi imeli po 22 nadstropij, vendar so gradnjo ustavili zaradi Kraigherjeve reforme, v sedemdesetih letih pa sta stolpnici, ki so jima odrezali po 7 nadstropij, da jih je ostalo samo 15, prevzeli Ljubljanska banka in Iskra. Po prvotnih načrtih so gradili le spomenike revoluciji in revolucionarjem.

 

Potem je šlo z velikopoteznostjo navzdol. Padel je Kavčič, Slovenija je bila (s cestno afero) prikrajšana za avtocesto, vsepovsod je odpadal socialistični omet, v prezadolženi Jugoslaviji je zmanjkalo bencina, pralnih praškov, kave, južnega sadja… V socialističnih državah je bilo mrtvilo povezano z vitalnostjo samodržcev, oživljanje pa z njihovim izumiranjem. Tako je bila Slovenija za velike poteze pripravljena šele po Titovi smrti, v drugi polovici osemdesetih let.

 

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje. Gre za nenavaden pojav, ki bi ga morali skrbno preučiti. Za ta namen, torej za resno (zgodovinsko, politološko, ekonomsko…) raziskavo oz. za enciklopedijo osamosvojitve - kljub strokovno neoporečnim načrtom, kljub priporočilom predsednikov SAZU in celo države - ni mogoče najti niti minimalne finančne podpore. Neuspešni poskusi pri raziskovalni agenciji ARRS zbujajo začudenje in bi morali prizadeti tako nacionalno predstavništvo kot javnost. Ena od domnev o osamosvojitveni velikopoteznosti, ki je za povrh še samokritična, zadeva poudarjanje vojaških in podcenjevanje diplomatskih dosežkov. Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe. Pokojni predsednik Janez Drnovšek je v Ovalni sobi Bele hiše nekoč rekel: politiko mora podpirati verodostojna vojaška grožnja. Podobno je govoril tudi nekdanji (in prav tako pokojni) finančni minister Andrej Bajuk: govori po tihem, ampak s seboj vzemi veliko gorjačo.

 

O verodostojni grožnji in o veliki gorjači pišem, ker imamo ravno v teh dneh in po 25 letih opraviti z doslej najresnejšo erozijo fizične pripravljenosti slovenske države, z nezadostnim financiranjem policije in z materialnim razdejanjem slovenske vojske, ki se je - v mandatu vrhovnega poveljnika Danila Türka - začelo z afero Patria. Na alarmantno pomanjkljivost slovenskega odnosa do vojske in do zavezništva je nazadnje opozoril slovenski veleposlanik pri NATO Jelko Kacin. Ob tem se majejo schengenski temelji Evropske unije, vročične glave fantazirajo o nepotrebnosti vojske in NATO, Slovenija se je znašla v migrantskih škarjah med Avstrijo in Hrvaško, zunanji minister, ki - kot v kakšnem angleškem vohunskem filmu - hodi sprehajat svojega "kužka" na Hrvaško, pa govori o sebi v tretji osebi: na koncu bo zmagal Karl!

 

V preteklih dneh so me iz nekaterih medijskih hiš prosili za mnenje o kandidaturi Danila Türka. Problem malodušja je povezan s kratkim spominom. Türk je nemara značilen predstavnik populacije, ki ne ve, odriva ali pozablja, da so Slovenci svoj mednarodni položaj določili na plebiscitu 1990 in na referendumu o EU in NATO leta 2003. Kandidat, ki "pozablja", da je leta 1990 zanikal mednarodnopravne učinke plebiscita in da je leta 1998 na svojo roko vključil Slovenijo v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ni neprimeren le za Slovenijo, ampak je neprimeren predvsem za mednarodno skupnost.

 

Morda bi bilo mogoče o novejših pojavih v slovenski politiki razmišljati tudi v zvezi s selitvijo velikopoteznosti s področja nacionalnih dosežkov na področje osebnih koristi. Po drugi strani se je mogoče vprašati, ali je velikopoteznost, če pomislimo na egiptovske faraone in rimske vojskovodje, sploh združljiva z demokracijo? Ali je mogoče še kdaj pričakovati složnost in zbranost, ki sta botrovali slovenski osamosvojitvi, vključitvi v EU in NATO? To vprašanje si poleg pisca teh vrstic zastavlja tudi slovenska javnost.

 

V času, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, sem obiskal demokrščanskega prvaka in večkratnega predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija. Po dolgem pogovoru na terasi rimskega stanovanja je Fanfani izrekel nekaj zaskrbljenih stavkov, ki jih je mogoče povzeti približno takole: Doslej so družbe povezovala lepila, kot so krščanstvo, nacionalizem ali socializem. Žal danes nimamo lepila ali veziva, ki bi na ta način povezovalo evropske družbe. V bistvu je Fanfani hotel reči, da v tem času ne vidi nobene velike poteze, nobene prave velikopoteznosti. Kdor jo bo videl, bo rešil veliko težav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,538
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,325
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,075
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 580