Komentar

Velikopoteznost in malodušje

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje.

15.01.2016 21:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   osamosvojitev   nato   eu

Foto: Google

Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe.

Za posameznike in narode so značilna visoka in nizka dejanja; življenjepisi in zgodovinska poročila vsebujejo dobra in slaba obdobja; seveda se spominjamo predvsem prvih. Egipčani slovijo po piramidah, Grki po demokraciji, Rimljani po rimskem pravu, Judi skupaj z njimi po krščanstvu… Med slovenske velikopotezne dogodke štejemo Trubarjevo in Prešernovo književnost, v dvajsetem stoletju pa dva državotvorna pojava: ustanovitev jugoslovanske države leta 1918 in ustanovitev slovenske države leta 1991, pri čemer je bil prvi pojav obremenjen z resnimi nesporazumi, ki so bili večinoma povezani z "idealizmom" versajske konference, po letu 1945 pa s pomanjkanjem gospodarske  in politične svobode, s kršitvami človekovih in narodnih pravic.

 

Stara Jugoslavija je sicer dopuščala marsikatero velikopoteznost. Če zanemarimo koristno sodelovanje Antona Korošca v jugoslovanskih vladah in ustanovitev ljubljanske univerze, zbuja občudovanje npr. ljubljanski Nebotičnik, ki ga je projektiral Vladimir Šubic, financiral pa tedanji pokojninski sklad. Leta 1933 je bil s svojimi 70 metri in 13 nadstropji najvišja stavba v srednji Evropi. Nekaj elana je ostalo celo po letu 1945, npr. pri izgradnji alternativne (in urbanistično zgrešene) Gorice, pri postavitvi Velenja in - seveda - pri izdelovanju smuči. Ko so iz Istre pobegnili Italijani, so Mihevcu - ob predpostavki, da se bodo turisti vozili kopat v Kanegro in Savudrijo - demonstrativno naložili izgradnjo Portoroža. Ravnikarjevi stolpnici (TR2 in TR3) na ljubljanskem Trgu republike, ki se je pod socializmom logično imenoval Trg revolucije (saj se je razprostiral pred republiško skupščino, ki je bila neke vrste prizidek CK ZKS, mejil pa na ulico, v kateri so stanovali revolucionarji in partijski funkcionarji), še pred tem pa Nunski vrt, sta bili v začetku (1963) namenjeni predvsem republiški upravi oziroma Izvršnemu svetu. Po prvotnem načrtu naj bi imeli po 22 nadstropij, vendar so gradnjo ustavili zaradi Kraigherjeve reforme, v sedemdesetih letih pa sta stolpnici, ki so jima odrezali po 7 nadstropij, da jih je ostalo samo 15, prevzeli Ljubljanska banka in Iskra. Po prvotnih načrtih so gradili le spomenike revoluciji in revolucionarjem.

 

Potem je šlo z velikopoteznostjo navzdol. Padel je Kavčič, Slovenija je bila (s cestno afero) prikrajšana za avtocesto, vsepovsod je odpadal socialistični omet, v prezadolženi Jugoslaviji je zmanjkalo bencina, pralnih praškov, kave, južnega sadja… V socialističnih državah je bilo mrtvilo povezano z vitalnostjo samodržcev, oživljanje pa z njihovim izumiranjem. Tako je bila Slovenija za velike poteze pripravljena šele po Titovi smrti, v drugi polovici osemdesetih let.

 

Največja slovenska poteza v vsej zgodovini je bila seveda osamosvojitev. Problem praznovanja njene petindvajsete obletnice je v tem, da se je zavest o velikopoteznosti ohladila in da jo je nadomestilo malodušje. Gre za nenavaden pojav, ki bi ga morali skrbno preučiti. Za ta namen, torej za resno (zgodovinsko, politološko, ekonomsko…) raziskavo oz. za enciklopedijo osamosvojitve - kljub strokovno neoporečnim načrtom, kljub priporočilom predsednikov SAZU in celo države - ni mogoče najti niti minimalne finančne podpore. Neuspešni poskusi pri raziskovalni agenciji ARRS zbujajo začudenje in bi morali prizadeti tako nacionalno predstavništvo kot javnost. Ena od domnev o osamosvojitveni velikopoteznosti, ki je za povrh še samokritična, zadeva poudarjanje vojaških in podcenjevanje diplomatskih dosežkov. Dejansko neodvisna slovenska država brez mednarodnega priznanja, za katero je bilo potrebnih več kot 10 dni, ne bi bila mogoča. Za državo sta potrebni vojska in diplomacija. Diplomacija brez vojske je kot streha brez hiše, vojska brez diplomacije je kot hiša brez strehe. Pokojni predsednik Janez Drnovšek je v Ovalni sobi Bele hiše nekoč rekel: politiko mora podpirati verodostojna vojaška grožnja. Podobno je govoril tudi nekdanji (in prav tako pokojni) finančni minister Andrej Bajuk: govori po tihem, ampak s seboj vzemi veliko gorjačo.

 

O verodostojni grožnji in o veliki gorjači pišem, ker imamo ravno v teh dneh in po 25 letih opraviti z doslej najresnejšo erozijo fizične pripravljenosti slovenske države, z nezadostnim financiranjem policije in z materialnim razdejanjem slovenske vojske, ki se je - v mandatu vrhovnega poveljnika Danila Türka - začelo z afero Patria. Na alarmantno pomanjkljivost slovenskega odnosa do vojske in do zavezništva je nazadnje opozoril slovenski veleposlanik pri NATO Jelko Kacin. Ob tem se majejo schengenski temelji Evropske unije, vročične glave fantazirajo o nepotrebnosti vojske in NATO, Slovenija se je znašla v migrantskih škarjah med Avstrijo in Hrvaško, zunanji minister, ki - kot v kakšnem angleškem vohunskem filmu - hodi sprehajat svojega "kužka" na Hrvaško, pa govori o sebi v tretji osebi: na koncu bo zmagal Karl!

 

V preteklih dneh so me iz nekaterih medijskih hiš prosili za mnenje o kandidaturi Danila Türka. Problem malodušja je povezan s kratkim spominom. Türk je nemara značilen predstavnik populacije, ki ne ve, odriva ali pozablja, da so Slovenci svoj mednarodni položaj določili na plebiscitu 1990 in na referendumu o EU in NATO leta 2003. Kandidat, ki "pozablja", da je leta 1990 zanikal mednarodnopravne učinke plebiscita in da je leta 1998 na svojo roko vključil Slovenijo v protinatovsko organizacijo New Agenda Coalition, ni neprimeren le za Slovenijo, ampak je neprimeren predvsem za mednarodno skupnost.

 

Morda bi bilo mogoče o novejših pojavih v slovenski politiki razmišljati tudi v zvezi s selitvijo velikopoteznosti s področja nacionalnih dosežkov na področje osebnih koristi. Po drugi strani se je mogoče vprašati, ali je velikopoteznost, če pomislimo na egiptovske faraone in rimske vojskovodje, sploh združljiva z demokracijo? Ali je mogoče še kdaj pričakovati složnost in zbranost, ki sta botrovali slovenski osamosvojitvi, vključitvi v EU in NATO? To vprašanje si poleg pisca teh vrstic zastavlja tudi slovenska javnost.

 

V času, ko smo si prizadevali za mednarodno priznanje, sem obiskal demokrščanskega prvaka in večkratnega predsednika italijanske vlade Amintora Fanfanija. Po dolgem pogovoru na terasi rimskega stanovanja je Fanfani izrekel nekaj zaskrbljenih stavkov, ki jih je mogoče povzeti približno takole: Doslej so družbe povezovala lepila, kot so krščanstvo, nacionalizem ali socializem. Žal danes nimamo lepila ali veziva, ki bi na ta način povezovalo evropske družbe. V bistvu je Fanfani hotel reči, da v tem času ne vidi nobene velike poteze, nobene prave velikopoteznosti. Kdor jo bo videl, bo rešil veliko težav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
4
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,164
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,162
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,342
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,572
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,630
06/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,404
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,108
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,214
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,373
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 947