Umetnik Lindsay Kemp je še živ. Pred dvema mesecema je s svojo plesno skupino gostoval v tržaškem gledališču Rosseti. Želim mu še mnogo let na tem pitoresknem planetu! Lindsayev najboljši učenec je umrl prejšnji teden. S smrtjo Davida Roberta Jonesa je svet brezprizivno zapustila stilna formacija postmodernizem. Od leta 1995, ko je postmodernizem umrl, je še dvajset let živel posmrtno življenje v telesu Davida Roberta Jonsa.

Učitelj je še živ, učenec pa je zapustil stvarnost, za sabo pa pustil pomembno oblikoslovno sled. Stilna formacija je tema tega komentarja, namenjena je slogovno formativnim vprašanjem:

a.) Konec XV. stoletja so prve ladje odrinile na dolgo, nepredvidljivo pot proti Indiji. Odplule so proti zahodu in nepričakovano odkrile novi svet. Poimenovan je bil "modern world". Seveda, novi svet!

b.) V XVII. stoletju so na drugi strani oceana, kjer ni bila več Indija, temveč Amerika, začeli graditi nova mesta, siamske dvojčke evropskih mest. Tako je Amsterdam dobil v Ameriki svojega dvojčka Novi Amsterdam.

Moderni svet je novo mesto tam na drugi strani oceana.

c.) V XIX. stoletju se je z razvojem železnic in z nepojemljivo hitrostjo lokomotiv 30km/h sprožil "modern time", moderni čas; "bliža se železna cesta, nje se ljubca veseli, iz New Yorka v druga mesta kakor ptiček poletim". Smer Los Angeles! Dobimo svet gibanja in svet hitrosti. Nova čutna izkušnja človeštvo pripravi na čas, ki bo proizvedel novo umetnost, "modern art".

V umetnosti ni napredka, je le nenehen razvoj. Umetniki z vsega sveta so se začeli preseljevati v smeri New Yorka in Los Angelesa.

Leta 1913 je svet umetnosti v celoti spremenil Marcel Duchamp. Izumil je "metodo". Izumil je "ready made". Vsa Evropa ga je zavrnila. Marcel Duchamp se je protestno izselil v novi svet, v "modern world", kjer so ga brez zadržkov sprejeli. Naravno je bilo, da je "modern world" z lahkoto sprejel "modern art". Njegov osrednji izum opiše njegova izjava: "Vse kar proglasim za umetniško delo, je umetniško delo!" "Zato, ker to izjavljam, jaz, umetnik, je to brezprizivno umetnina!" Pod njegovim najpomembnejšim umetniškim delom Veliko steklo piše Marcel Duchamp (1887-1968), Američan, rojen v Franciji.

Umetnine s takšno ali podobno izhodiščno pozicijo so dobile svoj prostor za razstavljanje v "modernih galerijah". V modernih galerijah se v modernem svetu in v modernem času razstavlja moderna umetnost. Pozor: Formativni proces "modernost" se je generiral štiristo let! Moderna umetnost je ravno nasprotno od tistega, kar ste misli, da je umetnost. Vse, kar je bilo tisočletja prisotno kot sakralna in kasneje sekularna umetnost, glasba, gledališče, glasbeno gledališče, literatura - proza, poezija, arhitektura, ples, je po letu 1913 dobilo svojo antiobliko. Vse s predpono anti je dobilo status moderne umetnosti. Dobili smo antipoezijo, antiliteraturo, antiroman, antigledališče, anti, anti, anti je postala umetniška evforija prve tretjine XX. stoletja.

Vzporedno je potekal razvoj novih in novih medijev: radio, nove tiskarske tehnike, razvoj fotografije, razvoj filma! Začele so se mešati medijske stvarnosti, začela so se integrirati orodja. Mixmedia je postal izhodiščni status "modern arta". Antiumetnost modernega sveta je spodbujala umetnike, da so se borili za emancipacijo in avtonomijo novih jezikov, novih zvrsti v umetnosti, v novih formatih "izmov" XX. stoletja. Vse je bilo motivirano z besedama hitrost in relativnost. Na tem mestu naj bralca opozorim na neizpodbitno dejstvo, da je prvi na svetu, ki je v znanosti uporabil besedo relativnost, bil Dubrovčan, matematik, fizik, astronom, teolog, Rudjer Bošković.

Dve desteletji kasneje, po prelomnem letu 1913, je bila izumljena televizija. Leta 1935 se je začela postopna, od leta 1960 masovna ekranizacija sveta. Začelo se je postopno polnjenje ekranov s celodnevnimi nacionalnimi, namenskimi in globalnimi TV programi. Mimogrede: hitlerjancem svetujem, da si ogledajo načrtovan program za nacionalsocialistično televizijo iz leta 1935 -1940.

Leta 1971 je bil organiziran prvi festival video umetnosti na svetu v New Yorku v Kitchen theatru. Leta 1971 se je z ekranizacijo sveta prelomil svet štirih tisočletji in se začel svet novih bodočnosti. Leta 1971 so svet že poimenovali svet postmodernističen svet, na Balkanu pa smo besedo postmodernizem prvič zapisali leta 1975. Beseda postmodernizem nam želi sugerirati misel, da je s tem, ko je nastopilo obdobje "po modernizmu" modernizma konec. Takšen koncept razumevanja časa je zavajajoč.

David Robert Jones, bolj znan kot David Bowie, je za slovensko televizjo izjavil: "Če je kaj bilo postmodernističnega pred postmodernizmom, je bila to zagotovo pop kultura. To pa zato, ker mislim, da (popkultura) drsi po površini družbenega tkiva. Obravnava najbolj očitne, včasih najbolj površinske pojave v družbi in jih predstavlja kot najpomembnejše, kot jedro te družbe." Ta izvrstna avtodekonstrucija in istočasno samorefleksija, ki jo zmorejo le redki, je bila le delna resnica.

Veliki avantgardni umetniški eksperiment je bil že leta 1929 nasilno zaključen. Avantgardisti in avantgardistke so bili ubiti, tisti, ki niso bili ubiti pa so bili ponižani, razvrednoteni in marginalizirani.  Prva postmoderna pred postmodernizmom v umetnosti je bil zagotovo socrealizem Sovjetov in Nazikunst velike Germanije. Kdor se bo sprehodil po avenijah VDNH v Moskvi, bo natančno razumel, kaj je postmodernizem pred postmodernizmom. To so bili časi, ki so želeli brutalno prekiniti z modernistično antipozicijo.

Izjava Davida Roberta Jonesa je v enem delu točna, popizem je integralni del postmodernizma. Njegova kontinuiteta je barok, barokoko, rokoko, rock'n roll, popart, popizem. Postmodernizem je bil samo kratkotrajna petindvajsetletna zareza v času monumentalnega modernizma! Ko se začne premikati evropsko ladjevje v smeri Amerike, je v Evropi nosilna stilna formacija renesansa, ki je izbruhnila v XIV. stoletju. Za razliko od štiristoletnega generiranja modernizma se je renesansa generirala tisoč let. Z nastopom njenega časa se je razporedila zaradi svoje veličastne energije v tri obdobja, na rano, visoko in pozno renesanso. Po tej analogiji bom zapisal hipotezo. Modernizem se deli:

a.) na rani modernizem (1909 - 1995)

b.) visoki modernizem (1995- 2095)

c.) pozni modernizem (2095- 2150)

Rani modernizem določajo avantgarde in metodološke antipozicije. Visoki modernizm določajo integralne računalniške visokotehnološke pozicije. Pozni modernizem določa kognitivno računalniške  postgravitacijske supremacije. Lindsay Kemp je za rimsko gledališko revijo izjavil: "Ko me kličejo, ponavadi z BBC-ja, da bi imeli radi intervju z mano, se vedno znova razveslim, no končno bodo posneli film o mojem delu, potem pa se vedno izkaže, da hočejo imeti intervju o tem, kakšen učenec je bil na moji umetniški šoli David Bowie (smeh)!"

Pomagajmo Lindsayu: David Bowie je bil baročen, postmodernističen in ekraniziran! En oddajnik-milijon sprejemnikov! Torej, bil je veličasten!