Razkrivamo

Osem dimenzij kardiološke afere Bunc - AstraZeneca

V ponedeljek smo na Portalu PLUS objavili ekskluzivni prispevek o še enem eklatantnem primeru domnevno koruptivnega obnašanja in domačijskih poslov v slovenski kardiologiji. Lahko ga imenujemo tudi Afera Bunc - AstraZeneca, ki vsebuje osem različnih razsežnosti.

20.01.2016 00:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj

Foto: Youtube / fotomontaža

AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC.

Primer je značilen za posttranzicijsko obdobje slovenske medicine, ne samo kardiologije. Gre za kavbojski in domačijski pristop zagotavljanja dodatnih virov zaslužka na strani zdravnikov na eni in ustvarjanje tržnega monopola s strani farmacevtske multinacionalk na drugi strani. Gre za prakso, ki so jo v normalnih državah izkoreninili že pred desetletji. Gre za šolski primer, kako v medicini ne bi smelo biti.

 

Da spomnimo: nova generacija skoraj že vodilnih kardiologov iz ljubljanske Kardiološke klinike ter še nekaterih po Sloveniji si je omislila t.i Register AKS, register bolnikov po srčnem infarktu. Načeloma lepa gesta. V mreže se je ujela multinacionalka AstraZeneca, ki ima v pravilniku svojega korporativnega obnašanja zagotovo tudi varovalke proti takšnim praksam. Seveda pa je odvisno od lokalnih praks in običajev, koliko se varovalke v praksi tudi udejanijo. Balkan, kamor de facto sodi Slovenija, zanesljivo potrebuje čim več "kreativnega računovodstva".

 

 

Osem ne tako malih grehov

 

Register AKS zajema podatke o bolnikih, ki zaradi srčnega infarkta, torej v akutni fazi, pristanejo v eni od slovenskih bolnišnic. Register vsebuje tudi podatke o njihovem stanju po odpustu, med ambulantnimi pregledi na sekundarni in primarni ravni, ter v kronični fazi bolezni. In ta register ima problem, ki je moralnih, etičnih, celo političnih razsežnosti. Na nek način odseva splošno stanje morale in etike v državi:

 

Prvič. Register AKS ni organizirala slovenska javna zdravstvena inštitucija (denimo UKC Ljubljana ali kakšna druga bolnišnica), kot bi se za register, ki poteka na nacionalnem nivoju, spodobilo. Register AKS ni organiziralo niti Ministrstvo za zdravjee, Inštitut za varovanje zdravja ali Združenje kardiologov Slovenije. Register AKS je organiziralo zasebno Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima 5 članov.

 

Drugič. Register AKS zajema podatke o slovenskih državljanih, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah. Te podatke zbira, hrani in obdeluje društvo, za katerega še nihče ni slišal. Ima morda to Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vzpostavljeno formalno pogodbeno razmerje s slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami, da lahko pridobiva podatke bolnikov, ki nastajajo v bolnišnicah in so sicer vsaj formalno podvrženi strogim pogojem o varovanju, ter z njimi prosto razpolaga? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj na to poreče Urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, če se že ne izjasni novi pooblaščenec za informacijsko varnost UKC Ljubljana, naš vrli Simon Vrhunec.

 

Tretjič. Ko smo že pri varovanju podatkov: te društvo vnaša in shranjuje kar na svetovnem spletu, na naslovu www.survey.si/aks. Ne na zaščitenem strežniku, ampak kar na internetu (!).

 

Četrtič. Raziskavo finančno podpira farmacevtska multinacionalka oziroma njena podružnica v Ljubljani AstraZeneca. Po trditvah ljubljanske direktorice gospe Melite Tovornik, ki meni, da so registri pomembna stvar, so raziskavo podprli, ker so dobili prošnjo s strani društa za donacijo. In so donirali. 50.000 evrov. Ker radi podpirajo registre.

 

Petič. Čisto slučajno, ampak res čisto slučajno proizvaja AstraZeneca zdravilo tikagrelor (Brilique), ki ga morajo bolniki po srčnem infarktu in vstavitvi žilne opornice jemati 12 mesecev. In AstraZeneca je poleg podjetja Lily edini proizvajalec te vrste zdravil na svetu. Ponovimo: govorimo o zdravilu, ki ga prejmejo prav ti bolniki iz tega registra.

 

Šestič. Zadeva postaja precej vroča. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki opravlja raziskavo, ima sedež kar v dnevni sobi velikega stanovanja na Mesarski 14 glavnega organizatorja raziskave, prof. dr. Matjaža Bunca s kardiološke klinike v Ljubljani. In društvo, ki opravlja nacionalni register bolnikov po srčnem infarktu ima po njegovih besedah vsega skupaj 5 članov. Glede na ambicioznost projekta morajo biti ti člani zelo delovni in zagreti, da poleg redne službe opravljajo še tako pomembno poslanstvo!

 

Sedmič. Afera pa je tudi politično pregreta. Gospod Bunc je namreč brat slovenske evropske komisarke Violete Bulc, članice SMC in strankarske kolegice ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Tiste ministrice, ki bi jo državljani po zadnjih anketah najprej odstrelili. Obe pa sta strankarski kolegici najbolj etičnega in moralnega profesorja prava v pravni državi. Druščina torej, ki daje prof. Buncu občutek vsemogočnosti. Občutek, da je vse na dosegu telefonskega klica. Občutek, da se sme vse. Saj veste, filozofija mame Zdenke in očitno na nek način stranke SMC - da namreč ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje.

 

Osmič. Profesor Matjaž Bunc ima velike ambicije. Trenutno kandidira za mesto predstojnika glavne kardiološke klinike v državi. Tekmuje s sedanjo predstojnico klinike prof. Mirto Koželj. Kljub skrajno spornim poslovnim praksam.

 

 

Zgodba, ki je odsev naše realnosti

 

Če povzamemo: farmacevtska multinacionalka AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC. In finančni tok teče prek računa tega društva in ne javnih bolnišnic, v katerih se zdravijo bolniki po srčnem infarktu in kjer ti podatki nastajajo. Matjaž Bunc bi ob vsem tem rad postal novi predstojnik glavne Kardiološke klinike v UKC Ljubljana. Lepo.

 

V afero je vključena multinacionalka AstraZeneca, ki tako prikrito finančno zadovoljuje zdravnike in ustvarja monopolni položaj na tržišču, kjer boj bijeta samo dve zdravili dveh proizvajalcev. V afero so vključeni ugledni zdravniki z visokimi kariernimi ambicijami in visokimi političnimi povezavami.

 

Za komentar smo seveda povprašali prof. dr. Matjaža Bunca, ki nam je po enem tednu vendarle poslal odgovore na naša vprašanja in ki smo jih objavili že v ponedeljek. Zanimivo se nam zdi predvsem razhajanje z odgovori direktorice AstraZenece glede tega, kdo je komu raziskavo predlagal; medtem ko Bunc pravi, da je društvo sprejelo predlog podjetja, da bi opravilo raziskavo, Tovornikova trdi, da je podjetje dobilo prošnjo društva za donacijo in finančno podporo raziskave.

 

Zanimivo je tudi razhajanje odgovorov prof. Koželjeve, Bunca in predsednika Komisije za medicinsko etiko Božidarja Voljča glede tega, kdo je raziskavo organiziral. Medtem ko Bunc pravi, da za organizacijo raziskave stoji njegovo društvo, Voljč trdi, da je bila ob prijavi raziskave za pridobitev odobritve Komisije za medicinsko etiko kot organizator navedena kardiološka klinika UKC Ljubljana. Predstojnica te klinike Mirta Koželj nam je sicer zanikala, da bi karkoli vedela o taki raziskavi.

 

 

Vrhunska neodgovornost

 

Odgovora predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine in Ministrstva za zdravje sta bila pričakovana. Nedoločena in neopredeljena in sta nas napotila na UKC Ljubljana. Ministrstvo, ki je trenutno v rokah SMC in torej podvrženo filozofiji o svinjarijah in kaznivih dejanjih, ki jo je zagovarjala že premierjeva mama, in Zdravniška zbornica Slovenije do koruptivnih odklonov v medicini očitno nimata mnenja ali pa si ne upata imeti.

 

Da je zadeva še kako vroč kostanj, kaže tudi reakcija UKC Ljubljana. Od njihove Službe za odnose z javnostmi smo dobili samo odgovor, da vodstvo natančno proučuje afero Bunc - AstraZeneca skupaj z vodstvom Interne klinike in da bodo podali odgovor, ko ga bodo imeli. Zaenkrat ga torej še nimajo.

 

Direktorica podjetja AstraZeneca, ki finančno podpira domnevno koruptivni projekt, prodaja meglo. Ključni igralci raje molčijo. Volitve za novega predstojnika Kardiološke klinike v UKC Ljubljana bodo neke vrste lakmusov papir trenutnega stanja političnih moči v državi. Glede na to, da je Miro Cerar politično oslabljen in da se SMC praktično že potaplja, je malo verjetno, da bi tvegala še en javni linč zaradi preproste korupcijske afere Bunc - AstraZeneca in podprla ter zaščitila profesorja Bunca. Ker SD in DeSUS politično bolj ali manj odkrito podpirata sedanjo predstojnico, se Mirti Koželj na obraz že vrača nasmešek, ki je pred enim tednom izginil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.290
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.492
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.056
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.171
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 854
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 746