Razkrivamo

Osem dimenzij kardiološke afere Bunc - AstraZeneca

V ponedeljek smo na Portalu PLUS objavili ekskluzivni prispevek o še enem eklatantnem primeru domnevno koruptivnega obnašanja in domačijskih poslov v slovenski kardiologiji. Lahko ga imenujemo tudi Afera Bunc - AstraZeneca, ki vsebuje osem različnih razsežnosti.

20.01.2016 00:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj

Foto: Youtube / fotomontaža

AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC.

Primer je značilen za posttranzicijsko obdobje slovenske medicine, ne samo kardiologije. Gre za kavbojski in domačijski pristop zagotavljanja dodatnih virov zaslužka na strani zdravnikov na eni in ustvarjanje tržnega monopola s strani farmacevtske multinacionalk na drugi strani. Gre za prakso, ki so jo v normalnih državah izkoreninili že pred desetletji. Gre za šolski primer, kako v medicini ne bi smelo biti.

 

Da spomnimo: nova generacija skoraj že vodilnih kardiologov iz ljubljanske Kardiološke klinike ter še nekaterih po Sloveniji si je omislila t.i Register AKS, register bolnikov po srčnem infarktu. Načeloma lepa gesta. V mreže se je ujela multinacionalka AstraZeneca, ki ima v pravilniku svojega korporativnega obnašanja zagotovo tudi varovalke proti takšnim praksam. Seveda pa je odvisno od lokalnih praks in običajev, koliko se varovalke v praksi tudi udejanijo. Balkan, kamor de facto sodi Slovenija, zanesljivo potrebuje čim več "kreativnega računovodstva".

 

 

Osem ne tako malih grehov

 

Register AKS zajema podatke o bolnikih, ki zaradi srčnega infarkta, torej v akutni fazi, pristanejo v eni od slovenskih bolnišnic. Register vsebuje tudi podatke o njihovem stanju po odpustu, med ambulantnimi pregledi na sekundarni in primarni ravni, ter v kronični fazi bolezni. In ta register ima problem, ki je moralnih, etičnih, celo političnih razsežnosti. Na nek način odseva splošno stanje morale in etike v državi:

 

Prvič. Register AKS ni organizirala slovenska javna zdravstvena inštitucija (denimo UKC Ljubljana ali kakšna druga bolnišnica), kot bi se za register, ki poteka na nacionalnem nivoju, spodobilo. Register AKS ni organiziralo niti Ministrstvo za zdravjee, Inštitut za varovanje zdravja ali Združenje kardiologov Slovenije. Register AKS je organiziralo zasebno Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima 5 članov.

 

Drugič. Register AKS zajema podatke o slovenskih državljanih, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah. Te podatke zbira, hrani in obdeluje društvo, za katerega še nihče ni slišal. Ima morda to Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vzpostavljeno formalno pogodbeno razmerje s slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami, da lahko pridobiva podatke bolnikov, ki nastajajo v bolnišnicah in so sicer vsaj formalno podvrženi strogim pogojem o varovanju, ter z njimi prosto razpolaga? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj na to poreče Urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, če se že ne izjasni novi pooblaščenec za informacijsko varnost UKC Ljubljana, naš vrli Simon Vrhunec.

 

Tretjič. Ko smo že pri varovanju podatkov: te društvo vnaša in shranjuje kar na svetovnem spletu, na naslovu www.survey.si/aks. Ne na zaščitenem strežniku, ampak kar na internetu (!).

 

Četrtič. Raziskavo finančno podpira farmacevtska multinacionalka oziroma njena podružnica v Ljubljani AstraZeneca. Po trditvah ljubljanske direktorice gospe Melite Tovornik, ki meni, da so registri pomembna stvar, so raziskavo podprli, ker so dobili prošnjo s strani društa za donacijo. In so donirali. 50.000 evrov. Ker radi podpirajo registre.

 

Petič. Čisto slučajno, ampak res čisto slučajno proizvaja AstraZeneca zdravilo tikagrelor (Brilique), ki ga morajo bolniki po srčnem infarktu in vstavitvi žilne opornice jemati 12 mesecev. In AstraZeneca je poleg podjetja Lily edini proizvajalec te vrste zdravil na svetu. Ponovimo: govorimo o zdravilu, ki ga prejmejo prav ti bolniki iz tega registra.

 

Šestič. Zadeva postaja precej vroča. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki opravlja raziskavo, ima sedež kar v dnevni sobi velikega stanovanja na Mesarski 14 glavnega organizatorja raziskave, prof. dr. Matjaža Bunca s kardiološke klinike v Ljubljani. In društvo, ki opravlja nacionalni register bolnikov po srčnem infarktu ima po njegovih besedah vsega skupaj 5 članov. Glede na ambicioznost projekta morajo biti ti člani zelo delovni in zagreti, da poleg redne službe opravljajo še tako pomembno poslanstvo!

 

Sedmič. Afera pa je tudi politično pregreta. Gospod Bunc je namreč brat slovenske evropske komisarke Violete Bulc, članice SMC in strankarske kolegice ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Tiste ministrice, ki bi jo državljani po zadnjih anketah najprej odstrelili. Obe pa sta strankarski kolegici najbolj etičnega in moralnega profesorja prava v pravni državi. Druščina torej, ki daje prof. Buncu občutek vsemogočnosti. Občutek, da je vse na dosegu telefonskega klica. Občutek, da se sme vse. Saj veste, filozofija mame Zdenke in očitno na nek način stranke SMC - da namreč ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje.

 

Osmič. Profesor Matjaž Bunc ima velike ambicije. Trenutno kandidira za mesto predstojnika glavne kardiološke klinike v državi. Tekmuje s sedanjo predstojnico klinike prof. Mirto Koželj. Kljub skrajno spornim poslovnim praksam.

 

 

Zgodba, ki je odsev naše realnosti

 

Če povzamemo: farmacevtska multinacionalka AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC. In finančni tok teče prek računa tega društva in ne javnih bolnišnic, v katerih se zdravijo bolniki po srčnem infarktu in kjer ti podatki nastajajo. Matjaž Bunc bi ob vsem tem rad postal novi predstojnik glavne Kardiološke klinike v UKC Ljubljana. Lepo.

 

V afero je vključena multinacionalka AstraZeneca, ki tako prikrito finančno zadovoljuje zdravnike in ustvarja monopolni položaj na tržišču, kjer boj bijeta samo dve zdravili dveh proizvajalcev. V afero so vključeni ugledni zdravniki z visokimi kariernimi ambicijami in visokimi političnimi povezavami.

 

Za komentar smo seveda povprašali prof. dr. Matjaža Bunca, ki nam je po enem tednu vendarle poslal odgovore na naša vprašanja in ki smo jih objavili že v ponedeljek. Zanimivo se nam zdi predvsem razhajanje z odgovori direktorice AstraZenece glede tega, kdo je komu raziskavo predlagal; medtem ko Bunc pravi, da je društvo sprejelo predlog podjetja, da bi opravilo raziskavo, Tovornikova trdi, da je podjetje dobilo prošnjo društva za donacijo in finančno podporo raziskave.

 

Zanimivo je tudi razhajanje odgovorov prof. Koželjeve, Bunca in predsednika Komisije za medicinsko etiko Božidarja Voljča glede tega, kdo je raziskavo organiziral. Medtem ko Bunc pravi, da za organizacijo raziskave stoji njegovo društvo, Voljč trdi, da je bila ob prijavi raziskave za pridobitev odobritve Komisije za medicinsko etiko kot organizator navedena kardiološka klinika UKC Ljubljana. Predstojnica te klinike Mirta Koželj nam je sicer zanikala, da bi karkoli vedela o taki raziskavi.

 

 

Vrhunska neodgovornost

 

Odgovora predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine in Ministrstva za zdravje sta bila pričakovana. Nedoločena in neopredeljena in sta nas napotila na UKC Ljubljana. Ministrstvo, ki je trenutno v rokah SMC in torej podvrženo filozofiji o svinjarijah in kaznivih dejanjih, ki jo je zagovarjala že premierjeva mama, in Zdravniška zbornica Slovenije do koruptivnih odklonov v medicini očitno nimata mnenja ali pa si ne upata imeti.

 

Da je zadeva še kako vroč kostanj, kaže tudi reakcija UKC Ljubljana. Od njihove Službe za odnose z javnostmi smo dobili samo odgovor, da vodstvo natančno proučuje afero Bunc - AstraZeneca skupaj z vodstvom Interne klinike in da bodo podali odgovor, ko ga bodo imeli. Zaenkrat ga torej še nimajo.

 

Direktorica podjetja AstraZeneca, ki finančno podpira domnevno koruptivni projekt, prodaja meglo. Ključni igralci raje molčijo. Volitve za novega predstojnika Kardiološke klinike v UKC Ljubljana bodo neke vrste lakmusov papir trenutnega stanja političnih moči v državi. Glede na to, da je Miro Cerar politično oslabljen in da se SMC praktično že potaplja, je malo verjetno, da bi tvegala še en javni linč zaradi preproste korupcijske afere Bunc - AstraZeneca in podprla ter zaščitila profesorja Bunca. Ker SD in DeSUS politično bolj ali manj odkrito podpirata sedanjo predstojnico, se Mirti Koželj na obraz že vrača nasmešek, ki je pred enim tednom izginil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.272
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.655
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.880
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.280
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112