Razkrivamo

Osem dimenzij kardiološke afere Bunc - AstraZeneca

V ponedeljek smo na Portalu PLUS objavili ekskluzivni prispevek o še enem eklatantnem primeru domnevno koruptivnega obnašanja in domačijskih poslov v slovenski kardiologiji. Lahko ga imenujemo tudi Afera Bunc - AstraZeneca, ki vsebuje osem različnih razsežnosti.

20.01.2016 00:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj

Foto: Youtube / fotomontaža

AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC.

Primer je značilen za posttranzicijsko obdobje slovenske medicine, ne samo kardiologije. Gre za kavbojski in domačijski pristop zagotavljanja dodatnih virov zaslužka na strani zdravnikov na eni in ustvarjanje tržnega monopola s strani farmacevtske multinacionalk na drugi strani. Gre za prakso, ki so jo v normalnih državah izkoreninili že pred desetletji. Gre za šolski primer, kako v medicini ne bi smelo biti.

 

Da spomnimo: nova generacija skoraj že vodilnih kardiologov iz ljubljanske Kardiološke klinike ter še nekaterih po Sloveniji si je omislila t.i Register AKS, register bolnikov po srčnem infarktu. Načeloma lepa gesta. V mreže se je ujela multinacionalka AstraZeneca, ki ima v pravilniku svojega korporativnega obnašanja zagotovo tudi varovalke proti takšnim praksam. Seveda pa je odvisno od lokalnih praks in običajev, koliko se varovalke v praksi tudi udejanijo. Balkan, kamor de facto sodi Slovenija, zanesljivo potrebuje čim več "kreativnega računovodstva".

 

 

Osem ne tako malih grehov

 

Register AKS zajema podatke o bolnikih, ki zaradi srčnega infarkta, torej v akutni fazi, pristanejo v eni od slovenskih bolnišnic. Register vsebuje tudi podatke o njihovem stanju po odpustu, med ambulantnimi pregledi na sekundarni in primarni ravni, ter v kronični fazi bolezni. In ta register ima problem, ki je moralnih, etičnih, celo političnih razsežnosti. Na nek način odseva splošno stanje morale in etike v državi:

 

Prvič. Register AKS ni organizirala slovenska javna zdravstvena inštitucija (denimo UKC Ljubljana ali kakšna druga bolnišnica), kot bi se za register, ki poteka na nacionalnem nivoju, spodobilo. Register AKS ni organiziralo niti Ministrstvo za zdravjee, Inštitut za varovanje zdravja ali Združenje kardiologov Slovenije. Register AKS je organiziralo zasebno Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima 5 članov.

 

Drugič. Register AKS zajema podatke o slovenskih državljanih, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah. Te podatke zbira, hrani in obdeluje društvo, za katerega še nihče ni slišal. Ima morda to Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vzpostavljeno formalno pogodbeno razmerje s slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami, da lahko pridobiva podatke bolnikov, ki nastajajo v bolnišnicah in so sicer vsaj formalno podvrženi strogim pogojem o varovanju, ter z njimi prosto razpolaga? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj na to poreče Urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, če se že ne izjasni novi pooblaščenec za informacijsko varnost UKC Ljubljana, naš vrli Simon Vrhunec.

 

Tretjič. Ko smo že pri varovanju podatkov: te društvo vnaša in shranjuje kar na svetovnem spletu, na naslovu www.survey.si/aks. Ne na zaščitenem strežniku, ampak kar na internetu (!).

 

Četrtič. Raziskavo finančno podpira farmacevtska multinacionalka oziroma njena podružnica v Ljubljani AstraZeneca. Po trditvah ljubljanske direktorice gospe Melite Tovornik, ki meni, da so registri pomembna stvar, so raziskavo podprli, ker so dobili prošnjo s strani društa za donacijo. In so donirali. 50.000 evrov. Ker radi podpirajo registre.

 

Petič. Čisto slučajno, ampak res čisto slučajno proizvaja AstraZeneca zdravilo tikagrelor (Brilique), ki ga morajo bolniki po srčnem infarktu in vstavitvi žilne opornice jemati 12 mesecev. In AstraZeneca je poleg podjetja Lily edini proizvajalec te vrste zdravil na svetu. Ponovimo: govorimo o zdravilu, ki ga prejmejo prav ti bolniki iz tega registra.

 

Šestič. Zadeva postaja precej vroča. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki opravlja raziskavo, ima sedež kar v dnevni sobi velikega stanovanja na Mesarski 14 glavnega organizatorja raziskave, prof. dr. Matjaža Bunca s kardiološke klinike v Ljubljani. In društvo, ki opravlja nacionalni register bolnikov po srčnem infarktu ima po njegovih besedah vsega skupaj 5 članov. Glede na ambicioznost projekta morajo biti ti člani zelo delovni in zagreti, da poleg redne službe opravljajo še tako pomembno poslanstvo!

 

Sedmič. Afera pa je tudi politično pregreta. Gospod Bunc je namreč brat slovenske evropske komisarke Violete Bulc, članice SMC in strankarske kolegice ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Tiste ministrice, ki bi jo državljani po zadnjih anketah najprej odstrelili. Obe pa sta strankarski kolegici najbolj etičnega in moralnega profesorja prava v pravni državi. Druščina torej, ki daje prof. Buncu občutek vsemogočnosti. Občutek, da je vse na dosegu telefonskega klica. Občutek, da se sme vse. Saj veste, filozofija mame Zdenke in očitno na nek način stranke SMC - da namreč ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje.

 

Osmič. Profesor Matjaž Bunc ima velike ambicije. Trenutno kandidira za mesto predstojnika glavne kardiološke klinike v državi. Tekmuje s sedanjo predstojnico klinike prof. Mirto Koželj. Kljub skrajno spornim poslovnim praksam.

 

 

Zgodba, ki je odsev naše realnosti

 

Če povzamemo: farmacevtska multinacionalka AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC. In finančni tok teče prek računa tega društva in ne javnih bolnišnic, v katerih se zdravijo bolniki po srčnem infarktu in kjer ti podatki nastajajo. Matjaž Bunc bi ob vsem tem rad postal novi predstojnik glavne Kardiološke klinike v UKC Ljubljana. Lepo.

 

V afero je vključena multinacionalka AstraZeneca, ki tako prikrito finančno zadovoljuje zdravnike in ustvarja monopolni položaj na tržišču, kjer boj bijeta samo dve zdravili dveh proizvajalcev. V afero so vključeni ugledni zdravniki z visokimi kariernimi ambicijami in visokimi političnimi povezavami.

 

Za komentar smo seveda povprašali prof. dr. Matjaža Bunca, ki nam je po enem tednu vendarle poslal odgovore na naša vprašanja in ki smo jih objavili že v ponedeljek. Zanimivo se nam zdi predvsem razhajanje z odgovori direktorice AstraZenece glede tega, kdo je komu raziskavo predlagal; medtem ko Bunc pravi, da je društvo sprejelo predlog podjetja, da bi opravilo raziskavo, Tovornikova trdi, da je podjetje dobilo prošnjo društva za donacijo in finančno podporo raziskave.

 

Zanimivo je tudi razhajanje odgovorov prof. Koželjeve, Bunca in predsednika Komisije za medicinsko etiko Božidarja Voljča glede tega, kdo je raziskavo organiziral. Medtem ko Bunc pravi, da za organizacijo raziskave stoji njegovo društvo, Voljč trdi, da je bila ob prijavi raziskave za pridobitev odobritve Komisije za medicinsko etiko kot organizator navedena kardiološka klinika UKC Ljubljana. Predstojnica te klinike Mirta Koželj nam je sicer zanikala, da bi karkoli vedela o taki raziskavi.

 

 

Vrhunska neodgovornost

 

Odgovora predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine in Ministrstva za zdravje sta bila pričakovana. Nedoločena in neopredeljena in sta nas napotila na UKC Ljubljana. Ministrstvo, ki je trenutno v rokah SMC in torej podvrženo filozofiji o svinjarijah in kaznivih dejanjih, ki jo je zagovarjala že premierjeva mama, in Zdravniška zbornica Slovenije do koruptivnih odklonov v medicini očitno nimata mnenja ali pa si ne upata imeti.

 

Da je zadeva še kako vroč kostanj, kaže tudi reakcija UKC Ljubljana. Od njihove Službe za odnose z javnostmi smo dobili samo odgovor, da vodstvo natančno proučuje afero Bunc - AstraZeneca skupaj z vodstvom Interne klinike in da bodo podali odgovor, ko ga bodo imeli. Zaenkrat ga torej še nimajo.

 

Direktorica podjetja AstraZeneca, ki finančno podpira domnevno koruptivni projekt, prodaja meglo. Ključni igralci raje molčijo. Volitve za novega predstojnika Kardiološke klinike v UKC Ljubljana bodo neke vrste lakmusov papir trenutnega stanja političnih moči v državi. Glede na to, da je Miro Cerar politično oslabljen in da se SMC praktično že potaplja, je malo verjetno, da bi tvegala še en javni linč zaradi preproste korupcijske afere Bunc - AstraZeneca in podprla ter zaščitila profesorja Bunca. Ker SD in DeSUS politično bolj ali manj odkrito podpirata sedanjo predstojnico, se Mirti Koželj na obraz že vrača nasmešek, ki je pred enim tednom izginil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.150
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.969
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.903
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.507
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.709
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 952
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.368
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 700
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 861