Razkrivamo

Osem dimenzij kardiološke afere Bunc - AstraZeneca

V ponedeljek smo na Portalu PLUS objavili ekskluzivni prispevek o še enem eklatantnem primeru domnevno koruptivnega obnašanja in domačijskih poslov v slovenski kardiologiji. Lahko ga imenujemo tudi Afera Bunc - AstraZeneca, ki vsebuje osem različnih razsežnosti.

20.01.2016 00:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj

Foto: Youtube / fotomontaža

AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC.

Primer je značilen za posttranzicijsko obdobje slovenske medicine, ne samo kardiologije. Gre za kavbojski in domačijski pristop zagotavljanja dodatnih virov zaslužka na strani zdravnikov na eni in ustvarjanje tržnega monopola s strani farmacevtske multinacionalk na drugi strani. Gre za prakso, ki so jo v normalnih državah izkoreninili že pred desetletji. Gre za šolski primer, kako v medicini ne bi smelo biti.

 

Da spomnimo: nova generacija skoraj že vodilnih kardiologov iz ljubljanske Kardiološke klinike ter še nekaterih po Sloveniji si je omislila t.i Register AKS, register bolnikov po srčnem infarktu. Načeloma lepa gesta. V mreže se je ujela multinacionalka AstraZeneca, ki ima v pravilniku svojega korporativnega obnašanja zagotovo tudi varovalke proti takšnim praksam. Seveda pa je odvisno od lokalnih praks in običajev, koliko se varovalke v praksi tudi udejanijo. Balkan, kamor de facto sodi Slovenija, zanesljivo potrebuje čim več "kreativnega računovodstva".

 

 

Osem ne tako malih grehov

 

Register AKS zajema podatke o bolnikih, ki zaradi srčnega infarkta, torej v akutni fazi, pristanejo v eni od slovenskih bolnišnic. Register vsebuje tudi podatke o njihovem stanju po odpustu, med ambulantnimi pregledi na sekundarni in primarni ravni, ter v kronični fazi bolezni. In ta register ima problem, ki je moralnih, etičnih, celo političnih razsežnosti. Na nek način odseva splošno stanje morale in etike v državi:

 

Prvič. Register AKS ni organizirala slovenska javna zdravstvena inštitucija (denimo UKC Ljubljana ali kakšna druga bolnišnica), kot bi se za register, ki poteka na nacionalnem nivoju, spodobilo. Register AKS ni organiziralo niti Ministrstvo za zdravjee, Inštitut za varovanje zdravja ali Združenje kardiologov Slovenije. Register AKS je organiziralo zasebno Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima 5 članov.

 

Drugič. Register AKS zajema podatke o slovenskih državljanih, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah. Te podatke zbira, hrani in obdeluje društvo, za katerega še nihče ni slišal. Ima morda to Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vzpostavljeno formalno pogodbeno razmerje s slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami, da lahko pridobiva podatke bolnikov, ki nastajajo v bolnišnicah in so sicer vsaj formalno podvrženi strogim pogojem o varovanju, ter z njimi prosto razpolaga? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj na to poreče Urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, če se že ne izjasni novi pooblaščenec za informacijsko varnost UKC Ljubljana, naš vrli Simon Vrhunec.

 

Tretjič. Ko smo že pri varovanju podatkov: te društvo vnaša in shranjuje kar na svetovnem spletu, na naslovu www.survey.si/aks. Ne na zaščitenem strežniku, ampak kar na internetu (!).

 

Četrtič. Raziskavo finančno podpira farmacevtska multinacionalka oziroma njena podružnica v Ljubljani AstraZeneca. Po trditvah ljubljanske direktorice gospe Melite Tovornik, ki meni, da so registri pomembna stvar, so raziskavo podprli, ker so dobili prošnjo s strani društa za donacijo. In so donirali. 50.000 evrov. Ker radi podpirajo registre.

 

Petič. Čisto slučajno, ampak res čisto slučajno proizvaja AstraZeneca zdravilo tikagrelor (Brilique), ki ga morajo bolniki po srčnem infarktu in vstavitvi žilne opornice jemati 12 mesecev. In AstraZeneca je poleg podjetja Lily edini proizvajalec te vrste zdravil na svetu. Ponovimo: govorimo o zdravilu, ki ga prejmejo prav ti bolniki iz tega registra.

 

Šestič. Zadeva postaja precej vroča. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki opravlja raziskavo, ima sedež kar v dnevni sobi velikega stanovanja na Mesarski 14 glavnega organizatorja raziskave, prof. dr. Matjaža Bunca s kardiološke klinike v Ljubljani. In društvo, ki opravlja nacionalni register bolnikov po srčnem infarktu ima po njegovih besedah vsega skupaj 5 članov. Glede na ambicioznost projekta morajo biti ti člani zelo delovni in zagreti, da poleg redne službe opravljajo še tako pomembno poslanstvo!

 

Sedmič. Afera pa je tudi politično pregreta. Gospod Bunc je namreč brat slovenske evropske komisarke Violete Bulc, članice SMC in strankarske kolegice ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Tiste ministrice, ki bi jo državljani po zadnjih anketah najprej odstrelili. Obe pa sta strankarski kolegici najbolj etičnega in moralnega profesorja prava v pravni državi. Druščina torej, ki daje prof. Buncu občutek vsemogočnosti. Občutek, da je vse na dosegu telefonskega klica. Občutek, da se sme vse. Saj veste, filozofija mame Zdenke in očitno na nek način stranke SMC - da namreč ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje.

 

Osmič. Profesor Matjaž Bunc ima velike ambicije. Trenutno kandidira za mesto predstojnika glavne kardiološke klinike v državi. Tekmuje s sedanjo predstojnico klinike prof. Mirto Koželj. Kljub skrajno spornim poslovnim praksam.

 

 

Zgodba, ki je odsev naše realnosti

 

Če povzamemo: farmacevtska multinacionalka AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC. In finančni tok teče prek računa tega društva in ne javnih bolnišnic, v katerih se zdravijo bolniki po srčnem infarktu in kjer ti podatki nastajajo. Matjaž Bunc bi ob vsem tem rad postal novi predstojnik glavne Kardiološke klinike v UKC Ljubljana. Lepo.

 

V afero je vključena multinacionalka AstraZeneca, ki tako prikrito finančno zadovoljuje zdravnike in ustvarja monopolni položaj na tržišču, kjer boj bijeta samo dve zdravili dveh proizvajalcev. V afero so vključeni ugledni zdravniki z visokimi kariernimi ambicijami in visokimi političnimi povezavami.

 

Za komentar smo seveda povprašali prof. dr. Matjaža Bunca, ki nam je po enem tednu vendarle poslal odgovore na naša vprašanja in ki smo jih objavili že v ponedeljek. Zanimivo se nam zdi predvsem razhajanje z odgovori direktorice AstraZenece glede tega, kdo je komu raziskavo predlagal; medtem ko Bunc pravi, da je društvo sprejelo predlog podjetja, da bi opravilo raziskavo, Tovornikova trdi, da je podjetje dobilo prošnjo društva za donacijo in finančno podporo raziskave.

 

Zanimivo je tudi razhajanje odgovorov prof. Koželjeve, Bunca in predsednika Komisije za medicinsko etiko Božidarja Voljča glede tega, kdo je raziskavo organiziral. Medtem ko Bunc pravi, da za organizacijo raziskave stoji njegovo društvo, Voljč trdi, da je bila ob prijavi raziskave za pridobitev odobritve Komisije za medicinsko etiko kot organizator navedena kardiološka klinika UKC Ljubljana. Predstojnica te klinike Mirta Koželj nam je sicer zanikala, da bi karkoli vedela o taki raziskavi.

 

 

Vrhunska neodgovornost

 

Odgovora predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine in Ministrstva za zdravje sta bila pričakovana. Nedoločena in neopredeljena in sta nas napotila na UKC Ljubljana. Ministrstvo, ki je trenutno v rokah SMC in torej podvrženo filozofiji o svinjarijah in kaznivih dejanjih, ki jo je zagovarjala že premierjeva mama, in Zdravniška zbornica Slovenije do koruptivnih odklonov v medicini očitno nimata mnenja ali pa si ne upata imeti.

 

Da je zadeva še kako vroč kostanj, kaže tudi reakcija UKC Ljubljana. Od njihove Službe za odnose z javnostmi smo dobili samo odgovor, da vodstvo natančno proučuje afero Bunc - AstraZeneca skupaj z vodstvom Interne klinike in da bodo podali odgovor, ko ga bodo imeli. Zaenkrat ga torej še nimajo.

 

Direktorica podjetja AstraZeneca, ki finančno podpira domnevno koruptivni projekt, prodaja meglo. Ključni igralci raje molčijo. Volitve za novega predstojnika Kardiološke klinike v UKC Ljubljana bodo neke vrste lakmusov papir trenutnega stanja političnih moči v državi. Glede na to, da je Miro Cerar politično oslabljen in da se SMC praktično že potaplja, je malo verjetno, da bi tvegala še en javni linč zaradi preproste korupcijske afere Bunc - AstraZeneca in podprla ter zaščitila profesorja Bunca. Ker SD in DeSUS politično bolj ali manj odkrito podpirata sedanjo predstojnico, se Mirti Koželj na obraz že vrača nasmešek, ki je pred enim tednom izginil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
10
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,429
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,287
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,584
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,262
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,042
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,155
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,122
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 892
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,076