Razkrivamo

Osem dimenzij kardiološke afere Bunc - AstraZeneca

V ponedeljek smo na Portalu PLUS objavili ekskluzivni prispevek o še enem eklatantnem primeru domnevno koruptivnega obnašanja in domačijskih poslov v slovenski kardiologiji. Lahko ga imenujemo tudi Afera Bunc - AstraZeneca, ki vsebuje osem različnih razsežnosti.

20.01.2016 00:17
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj

Foto: Youtube / fotomontaža

AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC.

Primer je značilen za posttranzicijsko obdobje slovenske medicine, ne samo kardiologije. Gre za kavbojski in domačijski pristop zagotavljanja dodatnih virov zaslužka na strani zdravnikov na eni in ustvarjanje tržnega monopola s strani farmacevtske multinacionalk na drugi strani. Gre za prakso, ki so jo v normalnih državah izkoreninili že pred desetletji. Gre za šolski primer, kako v medicini ne bi smelo biti.

 

Da spomnimo: nova generacija skoraj že vodilnih kardiologov iz ljubljanske Kardiološke klinike ter še nekaterih po Sloveniji si je omislila t.i Register AKS, register bolnikov po srčnem infarktu. Načeloma lepa gesta. V mreže se je ujela multinacionalka AstraZeneca, ki ima v pravilniku svojega korporativnega obnašanja zagotovo tudi varovalke proti takšnim praksam. Seveda pa je odvisno od lokalnih praks in običajev, koliko se varovalke v praksi tudi udejanijo. Balkan, kamor de facto sodi Slovenija, zanesljivo potrebuje čim več "kreativnega računovodstva".

 

 

Osem ne tako malih grehov

 

Register AKS zajema podatke o bolnikih, ki zaradi srčnega infarkta, torej v akutni fazi, pristanejo v eni od slovenskih bolnišnic. Register vsebuje tudi podatke o njihovem stanju po odpustu, med ambulantnimi pregledi na sekundarni in primarni ravni, ter v kronični fazi bolezni. In ta register ima problem, ki je moralnih, etičnih, celo političnih razsežnosti. Na nek način odseva splošno stanje morale in etike v državi:

 

Prvič. Register AKS ni organizirala slovenska javna zdravstvena inštitucija (denimo UKC Ljubljana ali kakšna druga bolnišnica), kot bi se za register, ki poteka na nacionalnem nivoju, spodobilo. Register AKS ni organiziralo niti Ministrstvo za zdravjee, Inštitut za varovanje zdravja ali Združenje kardiologov Slovenije. Register AKS je organiziralo zasebno Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki ima 5 članov.

 

Drugič. Register AKS zajema podatke o slovenskih državljanih, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah. Te podatke zbira, hrani in obdeluje društvo, za katerega še nihče ni slišal. Ima morda to Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini vzpostavljeno formalno pogodbeno razmerje s slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami, da lahko pridobiva podatke bolnikov, ki nastajajo v bolnišnicah in so sicer vsaj formalno podvrženi strogim pogojem o varovanju, ter z njimi prosto razpolaga? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj na to poreče Urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, če se že ne izjasni novi pooblaščenec za informacijsko varnost UKC Ljubljana, naš vrli Simon Vrhunec.

 

Tretjič. Ko smo že pri varovanju podatkov: te društvo vnaša in shranjuje kar na svetovnem spletu, na naslovu www.survey.si/aks. Ne na zaščitenem strežniku, ampak kar na internetu (!).

 

Četrtič. Raziskavo finančno podpira farmacevtska multinacionalka oziroma njena podružnica v Ljubljani AstraZeneca. Po trditvah ljubljanske direktorice gospe Melite Tovornik, ki meni, da so registri pomembna stvar, so raziskavo podprli, ker so dobili prošnjo s strani društa za donacijo. In so donirali. 50.000 evrov. Ker radi podpirajo registre.

 

Petič. Čisto slučajno, ampak res čisto slučajno proizvaja AstraZeneca zdravilo tikagrelor (Brilique), ki ga morajo bolniki po srčnem infarktu in vstavitvi žilne opornice jemati 12 mesecev. In AstraZeneca je poleg podjetja Lily edini proizvajalec te vrste zdravil na svetu. Ponovimo: govorimo o zdravilu, ki ga prejmejo prav ti bolniki iz tega registra.

 

Šestič. Zadeva postaja precej vroča. Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki opravlja raziskavo, ima sedež kar v dnevni sobi velikega stanovanja na Mesarski 14 glavnega organizatorja raziskave, prof. dr. Matjaža Bunca s kardiološke klinike v Ljubljani. In društvo, ki opravlja nacionalni register bolnikov po srčnem infarktu ima po njegovih besedah vsega skupaj 5 članov. Glede na ambicioznost projekta morajo biti ti člani zelo delovni in zagreti, da poleg redne službe opravljajo še tako pomembno poslanstvo!

 

Sedmič. Afera pa je tudi politično pregreta. Gospod Bunc je namreč brat slovenske evropske komisarke Violete Bulc, članice SMC in strankarske kolegice ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Tiste ministrice, ki bi jo državljani po zadnjih anketah najprej odstrelili. Obe pa sta strankarski kolegici najbolj etičnega in moralnega profesorja prava v pravni državi. Druščina torej, ki daje prof. Buncu občutek vsemogočnosti. Občutek, da je vse na dosegu telefonskega klica. Občutek, da se sme vse. Saj veste, filozofija mame Zdenke in očitno na nek način stranke SMC - da namreč ni vsaka velika svinjarija tudi kaznivo dejanje.

 

Osmič. Profesor Matjaž Bunc ima velike ambicije. Trenutno kandidira za mesto predstojnika glavne kardiološke klinike v državi. Tekmuje s sedanjo predstojnico klinike prof. Mirto Koželj. Kljub skrajno spornim poslovnim praksam.

 

 

Zgodba, ki je odsev naše realnosti

 

Če povzamemo: farmacevtska multinacionalka AstraZeneca, ki proizvaja zdravilo, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu, s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu. Podatki o pacientih, ki nastanejo v javnih bolnišnicah, se shranjujejo na nekem strežniku v internetnem vesolju. Vse skupaj organizira društvo, ki ima vsega skupaj 5 članov in sedež v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC. In finančni tok teče prek računa tega društva in ne javnih bolnišnic, v katerih se zdravijo bolniki po srčnem infarktu in kjer ti podatki nastajajo. Matjaž Bunc bi ob vsem tem rad postal novi predstojnik glavne Kardiološke klinike v UKC Ljubljana. Lepo.

 

V afero je vključena multinacionalka AstraZeneca, ki tako prikrito finančno zadovoljuje zdravnike in ustvarja monopolni položaj na tržišču, kjer boj bijeta samo dve zdravili dveh proizvajalcev. V afero so vključeni ugledni zdravniki z visokimi kariernimi ambicijami in visokimi političnimi povezavami.

 

Za komentar smo seveda povprašali prof. dr. Matjaža Bunca, ki nam je po enem tednu vendarle poslal odgovore na naša vprašanja in ki smo jih objavili že v ponedeljek. Zanimivo se nam zdi predvsem razhajanje z odgovori direktorice AstraZenece glede tega, kdo je komu raziskavo predlagal; medtem ko Bunc pravi, da je društvo sprejelo predlog podjetja, da bi opravilo raziskavo, Tovornikova trdi, da je podjetje dobilo prošnjo društva za donacijo in finančno podporo raziskave.

 

Zanimivo je tudi razhajanje odgovorov prof. Koželjeve, Bunca in predsednika Komisije za medicinsko etiko Božidarja Voljča glede tega, kdo je raziskavo organiziral. Medtem ko Bunc pravi, da za organizacijo raziskave stoji njegovo društvo, Voljč trdi, da je bila ob prijavi raziskave za pridobitev odobritve Komisije za medicinsko etiko kot organizator navedena kardiološka klinika UKC Ljubljana. Predstojnica te klinike Mirta Koželj nam je sicer zanikala, da bi karkoli vedela o taki raziskavi.

 

 

Vrhunska neodgovornost

 

Odgovora predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možine in Ministrstva za zdravje sta bila pričakovana. Nedoločena in neopredeljena in sta nas napotila na UKC Ljubljana. Ministrstvo, ki je trenutno v rokah SMC in torej podvrženo filozofiji o svinjarijah in kaznivih dejanjih, ki jo je zagovarjala že premierjeva mama, in Zdravniška zbornica Slovenije do koruptivnih odklonov v medicini očitno nimata mnenja ali pa si ne upata imeti.

 

Da je zadeva še kako vroč kostanj, kaže tudi reakcija UKC Ljubljana. Od njihove Službe za odnose z javnostmi smo dobili samo odgovor, da vodstvo natančno proučuje afero Bunc - AstraZeneca skupaj z vodstvom Interne klinike in da bodo podali odgovor, ko ga bodo imeli. Zaenkrat ga torej še nimajo.

 

Direktorica podjetja AstraZeneca, ki finančno podpira domnevno koruptivni projekt, prodaja meglo. Ključni igralci raje molčijo. Volitve za novega predstojnika Kardiološke klinike v UKC Ljubljana bodo neke vrste lakmusov papir trenutnega stanja političnih moči v državi. Glede na to, da je Miro Cerar politično oslabljen in da se SMC praktično že potaplja, je malo verjetno, da bi tvegala še en javni linč zaradi preproste korupcijske afere Bunc - AstraZeneca in podprla ter zaščitila profesorja Bunca. Ker SD in DeSUS politično bolj ali manj odkrito podpirata sedanjo predstojnico, se Mirti Koželj na obraz že vrača nasmešek, ki je pred enim tednom izginil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.230
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.886
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.977
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.214
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.232
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.212
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 934
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.144
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.321
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.709