Komentar

Kaj ima Cerar skupnega z Janšo, Pahorjem in Ropom?

Pokojni LDS je postal osovražen, ker je postal simbol divjega kapitalizma. SMC bo osovražena, če bo postala simbol pohlepne akademske elite.

20.01.2016 20:42
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   miro cerar   dušan mramor   smc   lds

Foto: Mediaspeed

Ni nemogoče, da bo tudi Mramor samo začasno še minister. Vprašanje, ki ga vrabci že čivkajo na strehi, je, kako se bo vlada, v kateri sedi Mramor s takšno prtljago, pogajala s sindikati javnega sektorja, denimo prav zdaj s policijskima.

Predsednik vlade Miro Cerar je pri obrambi ministra za finance Dušana Mramorja izvedel taktične manevre vladanja, ki so jih pred njim izpeljali trije nekdanji predsedniki vlade. Kje so njihove stične točke? Kje je največja nevarnost, ki po takšnem manevru preži na Cerarja?

 

Dan potem, po ponedeljku, je postalo jasno, zakaj je predsednik vlade branil ministra za finance Dušana Mramorja. Več kot očitno ga potrebuje zaradi nujnega ravnotežja v lastni vladi. Šef Desusa Karl Erjavec je sicer podprl njegovo potezo. Načeloma. Šef socialnih demokratov Dejan Židan precej manj. Če bi Cerar žrtvoval Mramorja, bi pahnil lastno vlado radikalno v levo, to pa tudi predsedniku vlade ni najbolj po volji. Ni naključje, da je v torkovem intervjuju na Odmevih spreobračal pozornost javnosti prav na Teš 6. Odzivi sindikatov to potrjujejo. Očitno se Mramorja želijo rešiti tudi potem, ko je Cerar že odklonil njegov ponujeni odstop.

 

Za nekoga, ki z razvojnega gospodarskega zornega kota gleda na Mramorjevo delovanje in takšno dogajanje na levici oziroma levi sredini, je tovrstna interpretacija na prvi pogled zelo daleč. A svet ni črno-bel. Tako na desnici kot na levici so številni odtenki sive. Res je, da je Mramor z zornega kota razvoja deloval izrazito računovodsko in ne prav razvojno. Da je pretirano želel obremenjevati, da je popuščal sindikatom javnega sektorja. Da je do vzdržnih javnih financ mogoče priti po različnih poteh, ne le po njegovi davčno računovodski poti. Pa vendar je očitno mogoče, da se celo Cerar boji, da bi bilo ob izgubi Mramorja - še huje. Da bi ideologija razdelitve svojega in tujega (dolga) povsem porazila logiko ustvarjanja.

 

Pri manevru predsednika vlade je mogoče zaslediti kar nekaj vzporednic s tehnologijo vladanja, ki so jo izvajali njegovi predhodniki.

 

 

Manever zaupnice

 

Zdaj je jasno, da sta se Dušan Mramor in Miro Cerar o vsem dogovorila še pred odstopno izjavo ministra Mramorja. Šlo je pravzaprav za zaigrano zaupnico. Pa čeprav kakšni dobri dve uri, od ponudbe odstopa do njegove zavrnitve, to ni bilo povsem jasno. Cerar je vse dvome razblinil, ko je bilo jasno, da je imel vnaprej pripravljene razloge za zavrnitev odstopa.

 

Zaigrano zaupnico je novembra 2007 v parlamentu uprizoril Janez Janša. Spomnimo se, da je v prvih letih po nastopu mandata leta 2004 paktiral z nekaterimi tajkuni, nato pa se je z njimi sprl. Glavni akter je bil Boško Šrot. Bistveno ostrejše medijske kritike so konec leta Janševo koalicijo "pognale" v parlament na izredno sejo po zaupnico. Več dni so razpravljali o delu vlade, čeprav je bilo jasno, da bo koalicija zaupnico tudi izglasovala.

 

S tega zornega kota je bil Cerarjev manever zaupnice racionalnejši, bistveno krajši. Vzroki zanj pa so bili podobni. Pritisk medijev in javnosti na ministra za finance je bil zaradi afere z dodatki za stalno pripravljenost prevelik. Treba ga je bilo pokriti. Cerar je to storil. Ne zaradi Mramorja, ampak zaradi ohranitve statusa quo znotraj vlade.

 

 

Je stavil na napačnega?

 

Vendar pa ima ta Cerarjeva poteza lahko visoko ceno. Možni je tudi, da bi ta rešitev samo kratkotrajna. Glede na zelo sporne dodatke za stalno pripravljenost, ki so že zaradi svojega namena v nebo vpijoči po neetičnosti, je veliko vprašanje, ali je Cerar sploh stavil na ubranljivega aduta.

 

Podobno kot je Borut Pahor leta 2008 stavil na Dimitrija Rupla, češ da ima veliko vrednost v svoji knjižici s telefonskimi številkami številnih diplomatov in da bo obeem simboliziral most med levico in desnico. Česar pa prav Rupel nikakor ni mogel simbolizirati. Ker je stavil na napačnega aduta, je bila ta rešitev zgolj začasna.

 

Ni nemogoče, da bo tudi Mramor samo začasno še minister. Vprašanje, ki ga vrabci že čivkajo na strehi, je, kako se bo vlada, v kateri sedi Mramor s takšno prtljago, pogajala s sindikati javnega sektorja, denimo prav zdaj s policijskima. Da ne omenjamo, da si zdravniški sindikalist Konrad Kuštrin in šolski sindikalist Branimir Štrukelj celo javno že maneta roke. Že tako je bila vlada lani bistveno bolj radodarna do javnih uslužbencev kot do armade zaposlenih v gospodarstvu, zlasti po zaslugi Dušana Mramorja zaradi fiaska z davčno antireformo in pristanka na plačni dogovor s sindikati javnega sektorja. Zdaj si sindikalisti obetajo še več.

 

 

Afera na afero

 

Prav na področju javnega sektorja bo zato ključna bitka. Ali bo vlada, v kateri sedijo številni profesorji, res še bolj zavezniška do javnega sektorja ali pa jo bodo številne afere v istem javnem sektorju odpihnile?

 

Leta 2004 so vlado Toneta Ropa odnesle prav afere: oderuška posojila v Orionu, milijarde tolarjev poniknjenega denarja Mestne občine Ljubljana v SIB banki, sistematične luknje pri zaščiti kupcev nepremičnin in razgaljenje čudnih standardov notarjev v Zbiljskem gaju, vmešavanje politike v gospodarstvo, navzkrižna lastništva in obvladovanje medijev, kar je najbolj simbolizirala skupina Pivovarne Laško v navezi z Unionom in Delom ... Takratna LDS, ki je surfala na liberalni ideologiji je postala osovražena zaradi gospodarskih afer, ki so iz časopisov in s televizijskih zaslonov bruhale dan za dnem. Nič nista pomagala niti zelo solidno stanje v gospodarstvu niti evforija ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Rop je izgubil volitve.

 

 

Cerar hodi po podobno tankem ledu. V ponedeljek smo v Odmevih lahko gledali novinarska poročanja o ponujenem odstopu Dušana Mramorja zaradi afere z dodatkom za stalno pripravljenost, lažnih diplomah na Univerzi v Kopru, stavki policistov z vključeno izjavo Mira Cerarja o policijskem izsiljevanju, visokih zahtevah ljubljanskih anesteziologov za pomoč mariborskim ... Če ne bi bilo begunske krize, bi brali samo še o aferah v javnem sektorju.

 

LDS je postala osovražen, ker je postal simbol divjega kapitalizma. SMC lahko postane podobno osovražena. Postaja simbol pohlepne akademske elite.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.164
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.094
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.693
04/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 916
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.331
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.040
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.001
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 525