Komentar

Imaginarni svet Mira Cerarja (nevroretorična analiza premierjevega komuniciranja)

Da bi premier lahko uspešno in učinkovito vladal, mora razumeti osnove psihologije komuniciranja. Zavedati se mora, da se to, kar se mentalno dogaja v njegovi glavi, dogaja samo tam, in da druge ljudi ta njegov imaginarni svet prav nič ne zanima.

21.01.2016 14:39
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   miro cerar   nevroretorika   jamranje   vlada   mediji   javnost

Foto: arhiv Portala PLUS

Prevladala je razkurjenost. Ljudje so slabe volje. Kriza je. Mediji počasi, počasi odpirajo kritične rafale na vlado, ki se psihološko očitno ne znajde v trenutnem položaju. Še naprej živi, a v krču. In ljudje čutijo ta krč. Ljudje bi v takem čustvenem stanju tako ali tako večino sporočil nekam poslali. Toda če jih pri tem še dražiš s tako rdečo ruto, potem res pretiravaš.

Živimo v dobi spektakla in prva naloga vladarja je držati podporo in zaupanje ljudi. Tudi Machiavelli je vladarju svetoval, da svojo moč utemelji v podpori ljudstva. Samo vladar, ki uživa zaupanje in podporo ljudi, lahko v današnjih pogojih anarhične demokracije naredi kaj pametnega na dejanskem področju upravljanja z državnimi sistemi. Brez tega ga kaj kmalu odnese plima negativizma. Energije so premočne. Naloga je torej dvojna: najprej mora vladar uravnavati klimo v skupnosti, da bi lahko tehnično upravljal z javnimi sistemi.

 

Da bi pa izpolnil prvi pogoj, mora vladar razumeti osnove psihologije komuniciranja. Zavedati se mora, da se to, kar se mentalno dogaja v njegovi glavi, dogaja samo tam. V glavah drugih ljudi se dogajajo druge stvari.

 

Mnogi ob razmišljanju o strategiji in njeni izvedbi razmišljajo izključno iz svoje miselne in čustvene pozicije. Ko nekaj sporočijo, so prepričani, da bodo vsi razumeli tako, kot to razumejo oni. Pa ni tako. Nobeno sporočilo ne pade v prazen prostor. Nobeno sporočilo ni računalniško obdelano.

 

Vsako sporočilo, se v naše misli prebije skozi dva filtra. Najprej skozi filter čustvenega odziva, ki kaže hitro oceno na podlagi izkušenj. Nato pa še skozi mrežo prepričanj, ki jih nekdo goji do nosilca sporočila in do teme.

 

Kaj se je zgodilo, ko je predsednik vlade Miro Cerar na izjemno pomembno novinarsko konferenco na dan, ko so bili mediji na polno nakurjeni in razpetelinjeni, prinesel svoj motivacijski izrek:

 

"Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve."?

 

Kako se je to sporočilo preslikalo v misli javnosti in ali je bilo mogoče njen odziv predvideti?

 

V nekem imaginarnem svetu brez čustev in predsodkov je poteza pritegnila pozornost na vsebino sporočila, ki je bila motivacijska. Najprej je sporočilo okrepilo domoljubna čustva in zasidralo toplo asociacijo. Odlična arhitektura sporočila zoperstavi dve izbiri, jamranje ali iskanje rešitev, pri tem pa jasno usmeri energijo in čustva v pozitivno smer…

 

To se je zgodilo v nekem imaginarnem svetu.

 

V Ljubljani tistega ponedeljka pa se je zgodilo nekaj povsem drugega. Da bi to bolje razumeli, pa najprej nekaj korakov v polpreteklo zgodovino.

 

Začelo se je tako, da je vlada na oblast prišla z moraliziranjem. Ljudstvo ni pričakovalo nekoga, ki bi se spodadel z gospodarsko krizo. Niti nekoga, ki bi operativno organiziral naše javne sisteme. Ne, na podlagi nekajletnega prepričanja medijev, se je med vsemi - sicer res pomembnimi - težavami absolutno osredotočilo na moralno pokvarjenost elit.

 

In ker je vlada zmagala na temelju morale, je jasno, da je prav to tudi točka, po kateri se meri njena verodostojnost in tudi na katero ciljajo nasprotniki. In potem se zaradi povsem upravičenih in dejanskih razlogov znajdeš v položaju, ko enostavno ne moreš sprejeti odločitve, ki bi zadovoljila medije in hkrati omogočila, da deluješ naprej po starem. Takrat moraš sprejeti osebno politično odločitev.

 

To in ves niz dogodkov ustvari polje, v katero pade sporočilo. Jasen energijski in pomenski okvir, v katerem se je nato zgodil tisti ponedeljek. Sporočilo premiera Cerarja je bilo najprej filtrirano prek čustvenega odziva. Ko je nekdo razkurjen, še tako sladke besede na pomagajo. Kakor velja tudi obratno, ko je nekdo dobre volje in vse spremeni v smeh.

 

No, tokrat prevladuje razkurjenost. Ljudje so slabe volje. Kriza je. Mediji počasi, počasi odpirajo kritične rafale na vlado, ki se psihološko očitno ne znajde v trenutnem položaju. Še naprej živi, a v krču. In ljudje čutijo ta krč. Ljudje bi v takem čustvenem stanju tako ali tako večino sporočil nekam poslali. Toda če jih pri tem še dražiš s tako rdečo ruto, potem res pretiravaš.

 

Torej je bil ponedeljkov odziv javnosti na čustveni ravni nekakšna točka, v kateri so se pri ljudeh sprožile nakopičene frustracije nezadovoljstva. To je prvi vidik komunikacijske napake. Poleg tega je vse večji del javnosti prepričan, da smo dobili še eno v nizu nesposobnih vlad, ki sedaj izgublja tudi svoj moralistični obraz. Da smo dobili vlado, ki študira in preučuje, išče rešitve, išče in išče… pa ne najde.

 

In ko tako nezadovoljni človek čustveno trzne in takoj zatem razmišlja o vseh komunikacijskih kiksih na moralnem področju… Šele potem pridemo do samega sporočila in takrat je nekako že povsem irelevantno. Komunikacija je v grobem dosegla svoj učinek.

 

Če bi poznali osnove psihologije komuniciranja, bi zlahka predvideli, da bo tistega konkretnega ponedeljeka odziv medijev in javnosti hudo negativen od zasmehovanja do zgražanja. Vsako sporočilo ima lahko v nekem drugem trenutku in momentu povsem drugačne učinke. Tudi Cerarjevo sporočilo bi jih lahko imelo. A je bilo vsekakor mogoče jasno predvideti, da bodo odzivi sedaj in na tem planetu negativni.

 

Naša čustva so biopsihološka reakcija na sporočilo. To je naš hiter odziv, ki temelji na v možganih zabeleženem poročilu o dosedanjih izkušnjah in predlaganih reakcijah na nek zunanji dražljaj. Izkušnje so kodirane v podlagi za ta naš čustveni odziv. To je naše orodje za učinkovito življenje. Večino odločitev lahko enostavno prepustimo tem izkušnjam, ki so materialno zabeležene v biokemičnih mehanizmih in procesih. Tako zavestnemu valovanju omogočimo, da se osredotoči na najbolj pereča vprašanja in tam posega v sicer ustaljeno odzivanje na življenje.

 

Poleg čisto energijske in biokemične čustvene reakcije pa se sporočilo seveda filtrira tudi skozi okvire prepričanj, ki jih ima nekdo do nekoga ali do neke teme. Mreže teh prepričanj tvorijo naslednje sito. In če sporočilo ne ustreza prepričanjem, potem splava v prazno, ker je postopek komuniciranja pogrnil še preden je pritekel do žoge. Argumenti enostavno ne pridejo na vrsto, ker je postopek zaključen.

 

Psihologija komuniciranja in nevroretorika lahko danes temeljita svoje analize in strategije na podlagi ugotovitev sodobne nevroznanosti. Razumevanje biopsihološke podlage pri analizi procesov odločanja, izbiranja in podobnih tem je pomembno za strategijo vplivanja na te procese.

 

To je stoletje možganov. In znanstveni napredek na tem področju se preliva na vseh družboslovne in humanistične vede. In preliva se tudi na področje uporabne znanosti v funkciji vladarja z navodili za učinkovito vodenje.

 

Za začetek je lepo, da Slovenija počasi le lovi kognitivizem, ki se pri nas le stežka prebija. Mogoče bomo potem le lahko naredili korak tudi do - že  skoraj ne več aktualnega - postkognitivizma, ki sedaj odpira nove, še bolj dodelane poglede na naše mišljenje in ravnanje. Vsekakor pa prepletenost naravoslovja in družboslovja v analizi vpeti v konkretno prakso prinaša dobre rezultate.

 

In kako nam sodobna znanost lahko pomaga pri utemeljitvi zgornje analize komuniciranja Predsednika Vlade Mira Cerarja? O tem več v kdaj drugič... do tedaj pa komunikacijski nasvet: Moment. Za moment gre!

 

 

 

Sebastjan Jeretič je strokovnjak za komuniciranja in soustanovitelj podjetja Neuroagencija, d.o.o. Obljubil je, da se bo občasno pojavljal tudi na Portalu PLUS kot gostujoči komentator.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,359
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,092
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,940
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,396
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,308
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,240
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,715
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963