Komentar

Imaginarni svet Mira Cerarja (nevroretorična analiza premierjevega komuniciranja)

Da bi premier lahko uspešno in učinkovito vladal, mora razumeti osnove psihologije komuniciranja. Zavedati se mora, da se to, kar se mentalno dogaja v njegovi glavi, dogaja samo tam, in da druge ljudi ta njegov imaginarni svet prav nič ne zanima.

21.01.2016 14:39
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   miro cerar   nevroretorika   jamranje   vlada   mediji   javnost

Foto: arhiv Portala PLUS

Prevladala je razkurjenost. Ljudje so slabe volje. Kriza je. Mediji počasi, počasi odpirajo kritične rafale na vlado, ki se psihološko očitno ne znajde v trenutnem položaju. Še naprej živi, a v krču. In ljudje čutijo ta krč. Ljudje bi v takem čustvenem stanju tako ali tako večino sporočil nekam poslali. Toda če jih pri tem še dražiš s tako rdečo ruto, potem res pretiravaš.

Živimo v dobi spektakla in prva naloga vladarja je držati podporo in zaupanje ljudi. Tudi Machiavelli je vladarju svetoval, da svojo moč utemelji v podpori ljudstva. Samo vladar, ki uživa zaupanje in podporo ljudi, lahko v današnjih pogojih anarhične demokracije naredi kaj pametnega na dejanskem področju upravljanja z državnimi sistemi. Brez tega ga kaj kmalu odnese plima negativizma. Energije so premočne. Naloga je torej dvojna: najprej mora vladar uravnavati klimo v skupnosti, da bi lahko tehnično upravljal z javnimi sistemi.

 

Da bi pa izpolnil prvi pogoj, mora vladar razumeti osnove psihologije komuniciranja. Zavedati se mora, da se to, kar se mentalno dogaja v njegovi glavi, dogaja samo tam. V glavah drugih ljudi se dogajajo druge stvari.

 

Mnogi ob razmišljanju o strategiji in njeni izvedbi razmišljajo izključno iz svoje miselne in čustvene pozicije. Ko nekaj sporočijo, so prepričani, da bodo vsi razumeli tako, kot to razumejo oni. Pa ni tako. Nobeno sporočilo ne pade v prazen prostor. Nobeno sporočilo ni računalniško obdelano.

 

Vsako sporočilo, se v naše misli prebije skozi dva filtra. Najprej skozi filter čustvenega odziva, ki kaže hitro oceno na podlagi izkušenj. Nato pa še skozi mrežo prepričanj, ki jih nekdo goji do nosilca sporočila in do teme.

 

Kaj se je zgodilo, ko je predsednik vlade Miro Cerar na izjemno pomembno novinarsko konferenco na dan, ko so bili mediji na polno nakurjeni in razpetelinjeni, prinesel svoj motivacijski izrek:

 

"Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve."?

 

Kako se je to sporočilo preslikalo v misli javnosti in ali je bilo mogoče njen odziv predvideti?

 

V nekem imaginarnem svetu brez čustev in predsodkov je poteza pritegnila pozornost na vsebino sporočila, ki je bila motivacijska. Najprej je sporočilo okrepilo domoljubna čustva in zasidralo toplo asociacijo. Odlična arhitektura sporočila zoperstavi dve izbiri, jamranje ali iskanje rešitev, pri tem pa jasno usmeri energijo in čustva v pozitivno smer…

 

To se je zgodilo v nekem imaginarnem svetu.

 

V Ljubljani tistega ponedeljka pa se je zgodilo nekaj povsem drugega. Da bi to bolje razumeli, pa najprej nekaj korakov v polpreteklo zgodovino.

 

Začelo se je tako, da je vlada na oblast prišla z moraliziranjem. Ljudstvo ni pričakovalo nekoga, ki bi se spodadel z gospodarsko krizo. Niti nekoga, ki bi operativno organiziral naše javne sisteme. Ne, na podlagi nekajletnega prepričanja medijev, se je med vsemi - sicer res pomembnimi - težavami absolutno osredotočilo na moralno pokvarjenost elit.

 

In ker je vlada zmagala na temelju morale, je jasno, da je prav to tudi točka, po kateri se meri njena verodostojnost in tudi na katero ciljajo nasprotniki. In potem se zaradi povsem upravičenih in dejanskih razlogov znajdeš v položaju, ko enostavno ne moreš sprejeti odločitve, ki bi zadovoljila medije in hkrati omogočila, da deluješ naprej po starem. Takrat moraš sprejeti osebno politično odločitev.

 

To in ves niz dogodkov ustvari polje, v katero pade sporočilo. Jasen energijski in pomenski okvir, v katerem se je nato zgodil tisti ponedeljek. Sporočilo premiera Cerarja je bilo najprej filtrirano prek čustvenega odziva. Ko je nekdo razkurjen, še tako sladke besede na pomagajo. Kakor velja tudi obratno, ko je nekdo dobre volje in vse spremeni v smeh.

 

No, tokrat prevladuje razkurjenost. Ljudje so slabe volje. Kriza je. Mediji počasi, počasi odpirajo kritične rafale na vlado, ki se psihološko očitno ne znajde v trenutnem položaju. Še naprej živi, a v krču. In ljudje čutijo ta krč. Ljudje bi v takem čustvenem stanju tako ali tako večino sporočil nekam poslali. Toda če jih pri tem še dražiš s tako rdečo ruto, potem res pretiravaš.

 

Torej je bil ponedeljkov odziv javnosti na čustveni ravni nekakšna točka, v kateri so se pri ljudeh sprožile nakopičene frustracije nezadovoljstva. To je prvi vidik komunikacijske napake. Poleg tega je vse večji del javnosti prepričan, da smo dobili še eno v nizu nesposobnih vlad, ki sedaj izgublja tudi svoj moralistični obraz. Da smo dobili vlado, ki študira in preučuje, išče rešitve, išče in išče… pa ne najde.

 

In ko tako nezadovoljni človek čustveno trzne in takoj zatem razmišlja o vseh komunikacijskih kiksih na moralnem področju… Šele potem pridemo do samega sporočila in takrat je nekako že povsem irelevantno. Komunikacija je v grobem dosegla svoj učinek.

 

Če bi poznali osnove psihologije komuniciranja, bi zlahka predvideli, da bo tistega konkretnega ponedeljeka odziv medijev in javnosti hudo negativen od zasmehovanja do zgražanja. Vsako sporočilo ima lahko v nekem drugem trenutku in momentu povsem drugačne učinke. Tudi Cerarjevo sporočilo bi jih lahko imelo. A je bilo vsekakor mogoče jasno predvideti, da bodo odzivi sedaj in na tem planetu negativni.

 

Naša čustva so biopsihološka reakcija na sporočilo. To je naš hiter odziv, ki temelji na v možganih zabeleženem poročilu o dosedanjih izkušnjah in predlaganih reakcijah na nek zunanji dražljaj. Izkušnje so kodirane v podlagi za ta naš čustveni odziv. To je naše orodje za učinkovito življenje. Večino odločitev lahko enostavno prepustimo tem izkušnjam, ki so materialno zabeležene v biokemičnih mehanizmih in procesih. Tako zavestnemu valovanju omogočimo, da se osredotoči na najbolj pereča vprašanja in tam posega v sicer ustaljeno odzivanje na življenje.

 

Poleg čisto energijske in biokemične čustvene reakcije pa se sporočilo seveda filtrira tudi skozi okvire prepričanj, ki jih ima nekdo do nekoga ali do neke teme. Mreže teh prepričanj tvorijo naslednje sito. In če sporočilo ne ustreza prepričanjem, potem splava v prazno, ker je postopek komuniciranja pogrnil še preden je pritekel do žoge. Argumenti enostavno ne pridejo na vrsto, ker je postopek zaključen.

 

Psihologija komuniciranja in nevroretorika lahko danes temeljita svoje analize in strategije na podlagi ugotovitev sodobne nevroznanosti. Razumevanje biopsihološke podlage pri analizi procesov odločanja, izbiranja in podobnih tem je pomembno za strategijo vplivanja na te procese.

 

To je stoletje možganov. In znanstveni napredek na tem področju se preliva na vseh družboslovne in humanistične vede. In preliva se tudi na področje uporabne znanosti v funkciji vladarja z navodili za učinkovito vodenje.

 

Za začetek je lepo, da Slovenija počasi le lovi kognitivizem, ki se pri nas le stežka prebija. Mogoče bomo potem le lahko naredili korak tudi do - že  skoraj ne več aktualnega - postkognitivizma, ki sedaj odpira nove, še bolj dodelane poglede na naše mišljenje in ravnanje. Vsekakor pa prepletenost naravoslovja in družboslovja v analizi vpeti v konkretno prakso prinaša dobre rezultate.

 

In kako nam sodobna znanost lahko pomaga pri utemeljitvi zgornje analize komuniciranja Predsednika Vlade Mira Cerarja? O tem več v kdaj drugič... do tedaj pa komunikacijski nasvet: Moment. Za moment gre!

 

 

 

Sebastjan Jeretič je strokovnjak za komuniciranja in soustanovitelj podjetja Neuroagencija, d.o.o. Obljubil je, da se bo občasno pojavljal tudi na Portalu PLUS kot gostujoči komentator.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,472
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,714
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,285
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,174
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 985
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,167
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,140