Razkrivamo

Kaj vse je Miro Cerar obljubil politično mrtvi Angeli Merkel

V kabinetu predsednika vlade so nam odločno uradno zanikali, da bi se Miro Cerar in Angela Merkel 14. januarja v Berlinu dogovorila tudi o tem, koliko migrantov bo sprejela Slovenija, ko jih bodo začeli deportirati iz Nemčije. Kljub zagotovilom, da brez soglasja k nam ne bo vrnjen niti en prebežnik, Cerarjevi vladi verjame komaj četrtina državljanov.

02.02.2016 01:38
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   miro cerar   angela merkel   nemčija   migranti   grčija   islam   deportacije   helmut kohl

Foto: Televizija Slovenija

Slovenijo pred uvedbo "rezervnega Schengena" na meji z Avstrijo, ki se nam naglo bliža, lahko reši le hermetično zaprta meja s Hrvaško, kar je brez sodelovanja 20 ali 30 tisoč vojakov praktično nemogoče, ali pa popolna prekinitev t.i. balkanske migrantske poti. Z drugo besedo, Evropsko unijo bi pred razpadom obvarovala (državljanska) vojna v Makedoniji.

Nepričakovanega srečanja nemška kanclerka Angela Merkel ni posebej komentirala, je pa bila ob koncu sestanka nenavadno dobre volje, kar je še okrepilo bojazni, da ji je slovenski premier obljubil pomoč pri vračanju nezaželjenih migrantov. Prvi na seznamu za deportacijo iz Nemčije so zagotovo novoletni posiljevalci iz Kölna in drugi delinkventi. Ker Nemčija zaradi zgodovinskih razlogov ne sme izvajati masovnih deportacij, bo migrante formalno "vračala" v vstopne države, se pravi tja, kjer so vstopili v schengensko območje in bili tudi registrirani. Po informacijah, ki smo jih naformalno pridobili iz obveščevalnih krogov, naj bi Berlin poskušal Sloveniji "vrniti" vsaj 40.000 nezaželjenih migrantov, v prvem valu približno desetino te številke. Kakšne reakcije bi to sprožilo na Vrhniki, Kranju, Postojni ali Kidričevem, ki se jih omenja kot potencialne kraje za namestitev več tisoč prebežnikov, je jasno. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi bil revolt tako silovit, da bi odnesel že tako ne prav trdno vlado.

 

 

Časa za ukrepanje počasi zmanjkuje

 

Spomladanske temperature prinašajo strahove pred naslednjim migrantskim valom, ki bo dosegel Evropsko unijo, kajti v Turčiji je na pot čez Egejsko morje pripravljenih vsaj milijon ljudi, ki bodo v primeru lepšega vremena še precej bolj množično prihajali na grške vzhodnoegejske otoke. Nedavna nesreča in smrt 37 migrantov, med njimi tudi žensk in otrok, kaže na nepripravljenost radikalne koalicije Syriza na soočenje s selitvijo narodov. "Grčija premore enega največjih vojnih ladjevij v Evropi", je opozorila avstrijska notranja ministrica Johana Mikl-Leitner, ki ne verjame grškim politikom, češ da ne morejo zavarovati svoje meje s Turčijo. To je navaden mit, je dodala.

 

O tem, kakšna bo prihodnja strategija z migranti najbolj obremenjenih članic EU in Schengenskega območja, bo moralo biti jasno zelo kmalu. V mesecu in pol, če upoštevamo januarsko svarilo predsednika Evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska, da ima Unija manj kot dva meseca časa, da se učinkovito spopade z največjim preseljevalnim tokom po koncu II. svetovne vojne. Tusk ni govoril na pamet, pač pa je izpostavil logično nadaljevanje že začetega procesa dekonstrukcije Evropske unije. Če ne bo vzpostavljen uspešen mejni nadzor, bo EU kot politični projekt razpadla, je dejal Tusk.

 

 

Domine padajo od severa

 

Prvo domino je prevrnila Švedska z uvedbo mejnega nadzora in popolno ustavitvijo dotoka arabskih migrantov. Razlogov švedski vladi ni bilo treba nikomur pojasnjevati: procentualno je ta skandinavska država sprejela več migrantov kot Nemčija. Ob tem pa se Švedi že tako ali tako soočajo s hudimi ekscesi pri neuspešni integraciji muslimanskih priseljencev. V zadnjih tednih in mesecih je prihajalo do vedno novih incidentov, zaradi katerih se je razpoloženje domačinov in že integriranih priseljencev - predvsem iz območja nekdanje Jugoslavije in Turčije - ostro postavilo proti novim tujcem.

 

Švedski je sledila Danska, kjer so čez noč prevetrili tudi azilno zakonodajo, potem pa na meji z južno sosedo uvedli policijski nadzor, kar je popolnoma šokiralo Nemce. Ti si še niso opomogli od novoletnega množičnega javnega posiljevanja v Kölnu, kjer so alkoholizirani ali drogirani, vsekakor pa organizirani Arabci in Severnoafričani spolno nadlegovali, zlorabljali in posiljevali več kot tisoč žensk, med katerimi jih je več kot 500 prijavilo posilstvo. Napadalci, ki so si za kraj izbrali prostrani trg pred kölnsko katedralo, simbolom krščanstva, so okoli žrtev naredili ogromen špalir in znotraj njega nemoteno posiljevali ženske in dekleta, tako kot da bi šlo za moško maščevanje nad ženskami poražencev. Koliko policistk je bilo tisto noč posiljenih, je v Nemčiji še vedno državna skrivnost.

 

Zaradi dogodkov v Kölnu so bile reakcije nemške javnosti za zvezno vlado porazne. Nekaj odstopov, suspenzov in opravičil ni moglo oprati velikega sramotnega madeža, ob katerem je vlada kanclerke Angele Merkel delovala zmedeno, neodgovorno, sprenevedavo in predvsem popolnoma nesposobno. Račun za takšno "politiko" že prihaja: danes skoraj polovica Nemcev, kažejo javnomnenjske ankete, zahteva odstop kanclerke, vedno hujši pritisk na krščanske demokrate (CDU) pa izvaja tudi sestrska bavarska CSU, kajti katoliška Bavarska noče niti slišati o nadaljevanju sprejemanja kakršnih koli novih muslimanskih beguncev in ekonomskih migrantov.

 

 

Kaj je politično mrtvi kanclerki obljubil Cerar?

 

V takšni geopolitični godlji je slovenski primer 14. januarja obiskal Berlin. O čem sta se slovenski premier Miro Cerar in nemška kanclerka Angela Merkel tedaj pogovarjala v njenem berlinskem uradu (Bundeskanzleramt)? Uradni komunike je suhoparno sporočal, da sta govorila o "reševanju migracijske krize v Evropi". Kot je znano, se je Cerar v Berlinu udeležil gospodarskega vrha, ki ga je pripravila medijska korporacija Axel Springer, pri čemer se je na kratkem obisku ustavil tudi pri Merklovi. Pozornim opazovalcem ni ušla dobra volja gostiteljice, predvsem ob Cerarjevem slovesu; gosta iz Slovenije je nasmejana pospremila skoraj do vrat avtomobila in mu v angleščini zaželela "vse najboljše" (all the best) in ga pozdravila z bye-bye.

 

Toda za vso to kičasto fasado dobre volje in igrane brezskrbnosti ima Frau Merkel vsak dan hujše skrbi. Njena popularnost je strmoglavila in jo bo praktično nemogoče še kdaj dvigniti. V nekem trenutku bo kot politično mrtva kanclerka in predsednica za stranko postala mlinski kamen, zato se jo bodo njeni strankarski kolegi morali zlepa ali zgrda znebiti, sicer bo potopila še stranko. Še sreča, da je stari Helmut Kohl napol mrtev in nima več stika z realnostjo, pravijo zlobni jeziki, kajti sicer bi ga zaradi tega, kar počne njegova varovanka Angela, zagotovo zadela kap...

 

Iz uradnega sporočila kabineta slovenskega premierja nismo izvedeli nič novega: "Sogovornika sta se strinjala, da je treba okrepiti in učinkoviteje nadzirati prehod meja na zunanji meji EU med Grčijo in Turčijo z namenom znižanja nezakonitih prehodov meja v EU." Klasično leporečje, ki ne pove nič.

 

 

Strogo varovana skrivnost

 

No, morda je novost kvečjemu to, da je Cerar nemški kanclerki predstavil predlog o dvostopenjskem procesu krepitve nadzora nezakonitih prehajanj meja na balkanski poti, in sicer zelo okrepljen nadzor med Makedonijo in Grčijo, s katerim bi "lahko znatneje zmanjšali nezakonito prehajanje meja na tej poti". Očitno se je začel proces postopnega obveščanja javnosti o doslej strogo zaupni logistični operaciji na meji med bivšo najjužnejšo jugoslovansko republiko in Grčijo. Naši viri namreč zatrjujejo, da je Slovenija tja že lansko leto poslala večjo količino logističnih sredstev, torej opreme, tehničnih ovir in tudi ljudi, ki naj bi Makedoncem pomagali pri vzpostavljanju učinkovitih preprek.

 

O tem, da imajo države na t.i. balkanski poti, torej Makedonija, Srbija in Hrvaška vsak dan manj časa za zaščitne ukrepe, je jasno že od lanske jeseni, ko je migrantski tok dosegal rekorde. Jasno je tudi to, da je Grčija po bankrotu, razpadu sistema in zmagi anarhistične koalicije Syriza začela evropskim državam vračati milo za drago in da nam bo za svoj bail-out tudi v letu 2016 z največjim veseljem pošiljala nove in nove migrante. Teh niti relativno blaga zima ni zaustavila na poti iz Turčije. Tihotapci so znižali cene, ponujajo družinske popuste in posebno ugodne cene v primeru slabega vremena. Zaradi tega vsak dan iz Turčije v Evropo pride več tisoč novih nezakonitih prebežnikov. Vsa ta množica se potem čez nekaj dni pojavi na slovensko-hrvaški meji.

 

Načrt t.i. dodatnega nadzora, ki de facto že poteka na makedonsko-grški meji, naj bi evropskim kolegom predstavil prav Cerar, kar zagotovo ni posebej razveselilo Grkov, saj so iz dneva v dan manj integrirani v Schengen in EU. Gradnja ograje na delu grške severne meje je za Atene še posebej boleča, ker se kot partner Evropski uniji zdaj pojavlja Makedonija, s katero se Grki že 24 let nočejo sporazumeti glede imena. Toda niso vse članice Unije navdušene nad "slovensko pobudo", za katero se ugiba, ali ni v resnici nemška; če gledamo geopolitično, je zadržkov kar nekaj že zaradi nedorečenega statusa Makedonije, ki bi zdaj čez noč kot nečlanica postala celo bolj integrirana v EU kot pa članica Grčija. Sporočilo takšnega ravnanja bi bilo lahko preveč negativno. Morda so prav zato v obveščevalnih krogih sprožili zgodbo o povsem drugem scenariju: zaradi še vedno skrajno napetih političnih razmer in sovražnih mednacionalnih odnosov med Makedonci in številčno albansko manjšino je potrebno malo naporov za destabilizacijo Makedonije. Predstavljajte si, da izbruhnejo nemiri, ki prerastejo v državljansko vojno. Kaj to pomeni za migrantsko krizo? Kakšen vpliv bi imelo to na t.i. balkansko pot? Ogromnega — vojna v Makedoniji bi jo pretrgala in s tem vsaj za nekaj časa rešila ta problem.

 

Kako realen je scenarij, po katerem bi umetno ustvarili še en vojaški konflikt na obrobju Evropske unije, na nek način dokazuje primer Ukrajine, kjer državljanska vojna teče že tretje leto, nanjo pa smo že takorekoč pozabili

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171