Razkrivamo

Kaj vse je Miro Cerar obljubil politično mrtvi Angeli Merkel

V kabinetu predsednika vlade so nam odločno uradno zanikali, da bi se Miro Cerar in Angela Merkel 14. januarja v Berlinu dogovorila tudi o tem, koliko migrantov bo sprejela Slovenija, ko jih bodo začeli deportirati iz Nemčije. Kljub zagotovilom, da brez soglasja k nam ne bo vrnjen niti en prebežnik, Cerarjevi vladi verjame komaj četrtina državljanov.

02.02.2016 01:38
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   miro cerar   angela merkel   nemčija   migranti   grčija   islam   deportacije   helmut kohl

Foto: Televizija Slovenija

Slovenijo pred uvedbo "rezervnega Schengena" na meji z Avstrijo, ki se nam naglo bliža, lahko reši le hermetično zaprta meja s Hrvaško, kar je brez sodelovanja 20 ali 30 tisoč vojakov praktično nemogoče, ali pa popolna prekinitev t.i. balkanske migrantske poti. Z drugo besedo, Evropsko unijo bi pred razpadom obvarovala (državljanska) vojna v Makedoniji.

Nepričakovanega srečanja nemška kanclerka Angela Merkel ni posebej komentirala, je pa bila ob koncu sestanka nenavadno dobre volje, kar je še okrepilo bojazni, da ji je slovenski premier obljubil pomoč pri vračanju nezaželjenih migrantov. Prvi na seznamu za deportacijo iz Nemčije so zagotovo novoletni posiljevalci iz Kölna in drugi delinkventi. Ker Nemčija zaradi zgodovinskih razlogov ne sme izvajati masovnih deportacij, bo migrante formalno "vračala" v vstopne države, se pravi tja, kjer so vstopili v schengensko območje in bili tudi registrirani. Po informacijah, ki smo jih naformalno pridobili iz obveščevalnih krogov, naj bi Berlin poskušal Sloveniji "vrniti" vsaj 40.000 nezaželjenih migrantov, v prvem valu približno desetino te številke. Kakšne reakcije bi to sprožilo na Vrhniki, Kranju, Postojni ali Kidričevem, ki se jih omenja kot potencialne kraje za namestitev več tisoč prebežnikov, je jasno. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi bil revolt tako silovit, da bi odnesel že tako ne prav trdno vlado.

 

 

Časa za ukrepanje počasi zmanjkuje

 

Spomladanske temperature prinašajo strahove pred naslednjim migrantskim valom, ki bo dosegel Evropsko unijo, kajti v Turčiji je na pot čez Egejsko morje pripravljenih vsaj milijon ljudi, ki bodo v primeru lepšega vremena še precej bolj množično prihajali na grške vzhodnoegejske otoke. Nedavna nesreča in smrt 37 migrantov, med njimi tudi žensk in otrok, kaže na nepripravljenost radikalne koalicije Syriza na soočenje s selitvijo narodov. "Grčija premore enega največjih vojnih ladjevij v Evropi", je opozorila avstrijska notranja ministrica Johana Mikl-Leitner, ki ne verjame grškim politikom, češ da ne morejo zavarovati svoje meje s Turčijo. To je navaden mit, je dodala.

 

O tem, kakšna bo prihodnja strategija z migranti najbolj obremenjenih članic EU in Schengenskega območja, bo moralo biti jasno zelo kmalu. V mesecu in pol, če upoštevamo januarsko svarilo predsednika Evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska, da ima Unija manj kot dva meseca časa, da se učinkovito spopade z največjim preseljevalnim tokom po koncu II. svetovne vojne. Tusk ni govoril na pamet, pač pa je izpostavil logično nadaljevanje že začetega procesa dekonstrukcije Evropske unije. Če ne bo vzpostavljen uspešen mejni nadzor, bo EU kot politični projekt razpadla, je dejal Tusk.

 

 

Domine padajo od severa

 

Prvo domino je prevrnila Švedska z uvedbo mejnega nadzora in popolno ustavitvijo dotoka arabskih migrantov. Razlogov švedski vladi ni bilo treba nikomur pojasnjevati: procentualno je ta skandinavska država sprejela več migrantov kot Nemčija. Ob tem pa se Švedi že tako ali tako soočajo s hudimi ekscesi pri neuspešni integraciji muslimanskih priseljencev. V zadnjih tednih in mesecih je prihajalo do vedno novih incidentov, zaradi katerih se je razpoloženje domačinov in že integriranih priseljencev - predvsem iz območja nekdanje Jugoslavije in Turčije - ostro postavilo proti novim tujcem.

 

Švedski je sledila Danska, kjer so čez noč prevetrili tudi azilno zakonodajo, potem pa na meji z južno sosedo uvedli policijski nadzor, kar je popolnoma šokiralo Nemce. Ti si še niso opomogli od novoletnega množičnega javnega posiljevanja v Kölnu, kjer so alkoholizirani ali drogirani, vsekakor pa organizirani Arabci in Severnoafričani spolno nadlegovali, zlorabljali in posiljevali več kot tisoč žensk, med katerimi jih je več kot 500 prijavilo posilstvo. Napadalci, ki so si za kraj izbrali prostrani trg pred kölnsko katedralo, simbolom krščanstva, so okoli žrtev naredili ogromen špalir in znotraj njega nemoteno posiljevali ženske in dekleta, tako kot da bi šlo za moško maščevanje nad ženskami poražencev. Koliko policistk je bilo tisto noč posiljenih, je v Nemčiji še vedno državna skrivnost.

 

Zaradi dogodkov v Kölnu so bile reakcije nemške javnosti za zvezno vlado porazne. Nekaj odstopov, suspenzov in opravičil ni moglo oprati velikega sramotnega madeža, ob katerem je vlada kanclerke Angele Merkel delovala zmedeno, neodgovorno, sprenevedavo in predvsem popolnoma nesposobno. Račun za takšno "politiko" že prihaja: danes skoraj polovica Nemcev, kažejo javnomnenjske ankete, zahteva odstop kanclerke, vedno hujši pritisk na krščanske demokrate (CDU) pa izvaja tudi sestrska bavarska CSU, kajti katoliška Bavarska noče niti slišati o nadaljevanju sprejemanja kakršnih koli novih muslimanskih beguncev in ekonomskih migrantov.

 

 

Kaj je politično mrtvi kanclerki obljubil Cerar?

 

V takšni geopolitični godlji je slovenski primer 14. januarja obiskal Berlin. O čem sta se slovenski premier Miro Cerar in nemška kanclerka Angela Merkel tedaj pogovarjala v njenem berlinskem uradu (Bundeskanzleramt)? Uradni komunike je suhoparno sporočal, da sta govorila o "reševanju migracijske krize v Evropi". Kot je znano, se je Cerar v Berlinu udeležil gospodarskega vrha, ki ga je pripravila medijska korporacija Axel Springer, pri čemer se je na kratkem obisku ustavil tudi pri Merklovi. Pozornim opazovalcem ni ušla dobra volja gostiteljice, predvsem ob Cerarjevem slovesu; gosta iz Slovenije je nasmejana pospremila skoraj do vrat avtomobila in mu v angleščini zaželela "vse najboljše" (all the best) in ga pozdravila z bye-bye.

 

Toda za vso to kičasto fasado dobre volje in igrane brezskrbnosti ima Frau Merkel vsak dan hujše skrbi. Njena popularnost je strmoglavila in jo bo praktično nemogoče še kdaj dvigniti. V nekem trenutku bo kot politično mrtva kanclerka in predsednica za stranko postala mlinski kamen, zato se jo bodo njeni strankarski kolegi morali zlepa ali zgrda znebiti, sicer bo potopila še stranko. Še sreča, da je stari Helmut Kohl napol mrtev in nima več stika z realnostjo, pravijo zlobni jeziki, kajti sicer bi ga zaradi tega, kar počne njegova varovanka Angela, zagotovo zadela kap...

 

Iz uradnega sporočila kabineta slovenskega premierja nismo izvedeli nič novega: "Sogovornika sta se strinjala, da je treba okrepiti in učinkoviteje nadzirati prehod meja na zunanji meji EU med Grčijo in Turčijo z namenom znižanja nezakonitih prehodov meja v EU." Klasično leporečje, ki ne pove nič.

 

 

Strogo varovana skrivnost

 

No, morda je novost kvečjemu to, da je Cerar nemški kanclerki predstavil predlog o dvostopenjskem procesu krepitve nadzora nezakonitih prehajanj meja na balkanski poti, in sicer zelo okrepljen nadzor med Makedonijo in Grčijo, s katerim bi "lahko znatneje zmanjšali nezakonito prehajanje meja na tej poti". Očitno se je začel proces postopnega obveščanja javnosti o doslej strogo zaupni logistični operaciji na meji med bivšo najjužnejšo jugoslovansko republiko in Grčijo. Naši viri namreč zatrjujejo, da je Slovenija tja že lansko leto poslala večjo količino logističnih sredstev, torej opreme, tehničnih ovir in tudi ljudi, ki naj bi Makedoncem pomagali pri vzpostavljanju učinkovitih preprek.

 

O tem, da imajo države na t.i. balkanski poti, torej Makedonija, Srbija in Hrvaška vsak dan manj časa za zaščitne ukrepe, je jasno že od lanske jeseni, ko je migrantski tok dosegal rekorde. Jasno je tudi to, da je Grčija po bankrotu, razpadu sistema in zmagi anarhistične koalicije Syriza začela evropskim državam vračati milo za drago in da nam bo za svoj bail-out tudi v letu 2016 z največjim veseljem pošiljala nove in nove migrante. Teh niti relativno blaga zima ni zaustavila na poti iz Turčije. Tihotapci so znižali cene, ponujajo družinske popuste in posebno ugodne cene v primeru slabega vremena. Zaradi tega vsak dan iz Turčije v Evropo pride več tisoč novih nezakonitih prebežnikov. Vsa ta množica se potem čez nekaj dni pojavi na slovensko-hrvaški meji.

 

Načrt t.i. dodatnega nadzora, ki de facto že poteka na makedonsko-grški meji, naj bi evropskim kolegom predstavil prav Cerar, kar zagotovo ni posebej razveselilo Grkov, saj so iz dneva v dan manj integrirani v Schengen in EU. Gradnja ograje na delu grške severne meje je za Atene še posebej boleča, ker se kot partner Evropski uniji zdaj pojavlja Makedonija, s katero se Grki že 24 let nočejo sporazumeti glede imena. Toda niso vse članice Unije navdušene nad "slovensko pobudo", za katero se ugiba, ali ni v resnici nemška; če gledamo geopolitično, je zadržkov kar nekaj že zaradi nedorečenega statusa Makedonije, ki bi zdaj čez noč kot nečlanica postala celo bolj integrirana v EU kot pa članica Grčija. Sporočilo takšnega ravnanja bi bilo lahko preveč negativno. Morda so prav zato v obveščevalnih krogih sprožili zgodbo o povsem drugem scenariju: zaradi še vedno skrajno napetih političnih razmer in sovražnih mednacionalnih odnosov med Makedonci in številčno albansko manjšino je potrebno malo naporov za destabilizacijo Makedonije. Predstavljajte si, da izbruhnejo nemiri, ki prerastejo v državljansko vojno. Kaj to pomeni za migrantsko krizo? Kakšen vpliv bi imelo to na t.i. balkansko pot? Ogromnega — vojna v Makedoniji bi jo pretrgala in s tem vsaj za nekaj časa rešila ta problem.

 

Kako realen je scenarij, po katerem bi umetno ustvarili še en vojaški konflikt na obrobju Evropske unije, na nek način dokazuje primer Ukrajine, kjer državljanska vojna teče že tretje leto, nanjo pa smo že takorekoč pozabili

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,306
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,592
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,652
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,675
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,550
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,412
10/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 603