Ta načela so sledeča:

1. Preprečevanje kriminala in nereda kot alternativa vojaški represiji in strogosti zakonitega kaznovanja.

2. Vedno se zavedajte, da je sposobnost policije pri izvrševanje njenih nalog in dolžnosti odvisna od ljudskega odobravanja njenega obstoja, dejanj in obnašanja, njene zmožnosti pridobivanja in ohranjanja spoštovanja v javnosti.

3. Vedno se zavedajte, da zagotavljanje in ohranjanje spoštovanja ter odobravanja v javnosti pomeni tudi zagotavljanje prostovoljnega sodelovanja ljudi pri izpolnjevanju zakonov.

4. Vedno se zavedajte, da se obseg prostovoljnega sodelovanja javnosti zmanjšuje sorazmerno s potrebo po uporabi fizične sile in prisile za doseganje policijskih ciljev.

5. Prizadevajte si za naklonjenost javnosti in jo ohranjajte ne s prilagajanjem javnemu mnenju, ampak z nenehnim izkazovanjem nepristranskega služenja zakonu, popolnoma neodvisno od politike, ne glede na pravičnost ali krivičnost posameznih zakonov, s pripravljenostjo nuditi individualno pomoč in prijateljstvo vsem članom skupnosti, ne glede na njihovo bogastvo ali socialni status, s pripravljenostjo izkazati vljudnost in prijateljsko dobro voljo ter s pripravljenostjo žrtvovati se za zaščito in reševanje življenja.

6. Fizično silo uporabite samo v primeru, ko prepričevanje, nasvet ali opozorilo ne zadoščajo, da bi dosegli sodelovanje javnosti do te mere, da bi zagotovili izpolnjevanje zakonov ali vzpostavili red; uporabite minimalno stopnjo fizične prisile, ki je v katerikoli posamezni situaciji potrebna za dosego policijskega cilja.

7. Vedno do javnosti ohranite odnos, ki potrjuje zgodovinsko tradicijo, da so policisti javnost in da je javnost policija; policisti so samo ljudje, ki so plačani, da nenehno izpolnjujejo dolžnosti, ki so v interesu blaginje in obstoja skupnosti obvezujoče za vsakega državljana.

8. Vedno se zavedajte, da je potrebna popolna predanost policijski službi, vzdržite se celo samo domnevno protizakonite zlorabe sodne oblasti, maščevalnim posameznikom ali državi in oblastniškega presojanja o krivdi in kaznovanja krivega.

9. Vedno se zavedajte, da je pokazatelj policijske učinkovitosti odsotnost kriminala in nereda, in ne vidni dokazi policijskih akcij pri njuni obravnavi.

Pravijo, da so bila ta pravila takrat edinstvena na svetu, kajti pristop je bila politika soglasja. Soglasja ne zaradi strahu, ampak zaradi sodelovanja z javnostjo, da bi ohranili spoštovanje in resnično naklonjenost. To je soglasje, ki izhaja iz skupnega konsenza splošne javnosti v nasprotju z močjo države.

Kot vidite, se to popolnoma razlikuje od politike v totalitarnih državah in nekaterih drugih, kjer je policija preveč povezana z vlado in birokracijo. V mnogih državah policijo uporabljajo za nadzor in ne za lov na kršitelje zakonov. Ena od posledic je ta, da v Veliki Britaniji ne obstaja samo ena centralizirana policija, temveč več policij. Niso pod nadzorom centralne vlade in so precej samostojne. Nekaj je neobičajnih, kot sta britanska transportna policija in policija ministrstva za obrambo.

Zanimiva je statistična primerjava števila policistov na 100.000 prebivalcev. Med državami z nad 500 so Argentina, Urugvaj, Srbija, Turčija in Rusija. Med tistimi pod 250 so Velika Britanija, Kanada, Finska, Švica in Japonska. Slovenija je z nekaj nad 350 na sredini. Verjetno boste presenečeni, da jih ima Južna Afrika manj kot Slovenija. Seveda statistika lahko zavaja, ker razvitejše države za varnostne operacije uporabljajo več zasebnikov in naprednejšo tehnologijo. Poleg tega se lahko odstotki kriminalnih dejanj zelo razlikujejo, učinkovitost je lahko različna in tudi velikost države.

Kakorkoli že, ker so razlike precej velike, bi morala vlada pregledati in raziskati številke, da bi vedela, zakaj ima Slovenija 50% več policajev na prebivalca kot Velika Britanija ali Švica. Ali 10% več kot Avstrija. Očitno je, da zaradi človeških šibkosti število britanskih policajev – upam, da majhno – ne spoštuje devet načel. Morda bi razmislili, kako slovenska policija spoštuje teh devet načel.