Komentar

o eksperimentalnem in avantgardnem filmu

Moja prva velika asociaciacija ob imenu Branko Vučićević je film Rani radovi. To je film, v katerem je nameščeno največ umetniške svobode, kar sem je kadarkoli videl v filmski umetnini ali v umetnosti nasploh.

31.01.2016 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   branko vučićević   film   karpo godina   tomislav gotovac

Foto: arhiv Portala PLUS

Mladi levi inteligenti so namestili svoje dvojnike v pretok časa filma z istimi generalnimi idejami, kot so jih sami zastopali. Protagonistom, svojim dvojnikom v filmu, so dodelili dramaturške funkcije, za katere sami ne bi nikoli hoteli, da se odigrajo v katerikoli resničnosti, kaj šele v njihovi. In zdaj integralni obrat. Tako so njihovi dvojniki v filmu posiljevali, ubijali in klali!

Tistega dne bom zvečer iz zagrebškega letališča Pleso poletel prek Züricha v ZDA. Bilo je leto 2009. S Tomislavom sva se slučajno srečala na ulici in se začela smejati. Kaj smejati, krohotati, zakaj znašla sva se v filmski ponovitvi: pred dvema desetletjema sva se srečala na istem mestu in tistega dne sem ravno tako letel iz Zagreba prek Züricha v New York.

 

Kje vse nisva bila v tistih dveh pogovorih, ki ju danes razumem kot en sam pogovor, poln sekvenčnega humorja. Obe srečanji sta bili slučajni. Vsa najina srečevanja s Tomislavom Gotovcem so bila slučajna. Oba dogodka sta se odigrala pred zagrebškim poštnim uradom na podaljšku Ilice, na Jurišićevi ulici v Zagrebu. Prvi pogovor je bil leta 1989. Srečanje je trajalo več kot tri ure. Na začetku je bil še globok dan, na sredi pogovora rdeč mrak in preliv ter prehod v noč. Šele noč naju je opozorila, da bi se lahko zgodilo, da zamudim let.

 

Tomislav je bil ves ogromen, dva metra in čez visok, ter temeljito gologlav. V pogovoru sva se gibala po abstrakcijah in anarhijah. Govora je bilo o sramoti, ki je prihajala nad nas, o katoliškem sramu in kako so ga po poti zgubili, o politpornografiji in morilskem nasilju, ki sem ga doživljal v beograjskem Centralnem zaporu.

 

 

Svoboda je fizično občutenje!

 

Drugi pogovor je bil leta 2009. V njem ni bilo izgovorjene ene same misli o politični kamarili. Pred menoj je stal Tomislav s svojim novim imenom. Takoj na začetku najinega pogovora me je nadvse vljudno prosil, če bi ga v nadaljevanju imenoval z novim imenom Antonio G. Lauer. Seveda sem mu ustregel. Ponavljal in nabijal je po meni: "Kako ste ovih dana, vi suprematni ljudi?" Belobradi Antonio je bil vedno vznemirjen od svoje anarhistične občutljivosti. Največji del pogovora sva bila potopljena v Beograd, v najino beograjsko tovarišijo in v Sonjo Savić in v Marino Abramović. Koga vse nisva imenovala! To je bila učna ura zgodovine umetnosti s poudarkom na filmski umetnosti.

 

Natančno sem ga poslušal, konec koncev bil je več kot dve desetletji starejši od mene. Vedno, ko sem poslušal Antonia G. Lauerja alias Tomislava Gotovca, sem gledal film. V trenutku, ko sem v pogovoru izgovoril ime Branka Vučićevića, je zastal tako kot zastane umetnik pred duhovno avtoriteto. Za daljši čas je prenehal preskakovat in duhovito praskat po ljudeh in komedijah. Eksperimentator je začel vzvišeno govoriti o resnično suprematnem človeku Branku Vučićeviću. Bolj, ko je Antonio v samem sebi spodbujal svojo asociativnost okrog Branka Vučićevića, vedno več je bilo v njegovi veseli anarhiji analitične resnosti. O obrazu Branka Vučićevića je govoril, da je odtis Freudovega kokainskega snifa.

 

Antonio je Brankova znanja o avnatgardnih filmskih postopkih tako globoko spoštoval, da je o njem uporabil samo dve, tri nesramnosti, ki jih bom na tem mestu preskočil. Medtem, ko se je Tomislav spopadal s svojo asociativno gmoto okrog talenta Branka Vučićevića, sem se tudi sam vrtinčil v svoji asociativnosti. V tem delu najinega srečanja sta se najini glavi za nekaj časa razšli, najini telesi pa sta vztrajno stali pred poštnim uradom.

 

Moja prva velika asociaciacija ob imenu Branko Vučićević je film Rani radovi. To je film, v katerem je nameščeno največ umetniške svobode, kar sem je kadarkoli videl v filmski umetnini ali v umetnosti nasploh.

 

 

Svoboda je abstrakcija!

 

Film Rani radovi je dobeseden boj za nemogoče, ko se v polju filmskega mimesisa reprezentira realno kot razredni sovražnik abstraktnemu. Dialektika Heglova se je sama urivala v filmski kader. To je bila bitka za vse svobode v nas samih, v vseh smereh, brez upa zmage! Bitka zveni, če jo zapiše desni umetnik nacionalist, tako: "Ali ste pripravljeni umreti za to, za kar veste, da ne bo nikoli doseglo zmage?" Vsi mladi nacionalisti istočasno iz vsega grla zavpijejo: "Pripravljeni!" Za dom, za boga in vladarja.

 

Mladi umetniki internacionalisti so posneli filmsko umetnino, v kateri mladi levi protagonisti filma na ves glas manifestirajo: "Ali smo pripravljeni posiliti in ubiti ter razkosati mlado plavolaso dekle, ki ji je ime Jugoslava, za svoje ideale?" In vsi mladi intrenacionalisti zavpijejo istočasno: "Pripravljeni!" Za svobodo, bratstvo in enakost.

 

Sram je že revolucija! Zdaj obrat, nesramnost je več kot revolucija in zdaj integralni obrat, ni večje nesramnosti od revolucije! Mladi levi umetniki, ki so posneli film Rani radovi, so živeli v sredici avantgardnih postopkov. Kritiška refleksija umetnosti je postala samoreflektirana estetska kategorija. Njihov osrednji izum je bila metoda "integralnega obrata". Tega postopka sem se naučil tudi od Branka Vučićevića, Želimirja Žilnika in Karpa Godine. Kritičnost so zmontirali kot estekske elemente v filmsko zaporedje. Modernistični projket človeštva po letu 1968 ni več zmogel lepote optimalne projekcije projecirati v stvarnost. Zato so mladi umetniki zarezali v živo meso filma. Black cut! Črni kvadrat, črni rez! Sem razumljiv?

 

 

Bodimo enostavni, bodimo enostavni, da bomo lahko komercialni.

 

Mladi umetniki, intelektualci so bili prepričani, da se lepota oblike in časa lahko prenese med množice, ne le med prosvetljene posameznike. Mladi levi inteligenti so namestili svoje dvojnike v pretok časa filma z istimi generalnimi idejami, kot so jih sami zastopali. Protagonistom, svojim dvojnikom v filmu, so dodelili dramaturške funkcije, za katere sami ne bi nikoli hoteli, da se odigrajo v katerikoli resničnosti, kaj šele v njihovi. In zdaj integralni obrat. Tako so njihovi dvojniki v filmu posiljevali, ubijali in klali!

 

"Umetnost režije je umetnost načinov delovanja sveta. Z umetnostjo vedno proizvajamo enciklopedični nabor vseh možnih načinov konfliktov in nabora vseh možnih dram. Tako dramske konstrukcije  vstopajo z antropološkim vedenjem v ponovljivost vsega možnega." Svoboda je v tem, da je vse mogoče,  zato lahko izbiramo tudi nemogoče izbire, zato dvojniki posiljujejo, ubijajo in koljejo. Zato ne čudi, da je veliki vodja prekinil projekcijo filma Rani radovi, ki so mu ga predvajali v njegovi zasebni Hollywoodski votlini! "Black cut" je bil za velikega vodjo "killing cut".

 

Branko Vučičevič je bil prevajalec najglobjih abstrakcionističnih izkušenj avantgardnih gibanj v horde avantgardnih filmskih leg. Kako je mogoče, da se je tako občutljivi mož kot je bil Branko Vučićević, družil s hordo divjih filmskih avantgardistov? Edini možni odgovor na to nedostojno vprašanje je želja po samonadzoru, da se ne bi človeku ponovila slaba eksistenca, ko bo moral za dom ali boga ali vladarja ali vodjo ali svobodo ali bratstvo ali enakost ali enotnost ali prosti trg ubijati.

 

"Tisto, kar je, ne more biti resnično" gledamo v ranem delu Branka Vučićevića, Želimirja Žilnika in Karpa Godine. "Tisto, kar bo, je resničnost!" gledamo v veliki filmski umetnini Splav meduze Branka Vučićevića in Karpa Godine.

 

In že sem nazaj! S Tomislavom stojiva pred poštnim uradom. Antonio in Tomislav sta že pet let mrtva.

 

 

* Branko Vučićević je umrl 18. januarja letos (opomba uredništva).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.612
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.899
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.298
05/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 663
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 819
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 738
08/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.513
09/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 708
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581