Komentar

o eksperimentalnem in avantgardnem filmu

Moja prva velika asociaciacija ob imenu Branko Vučićević je film Rani radovi. To je film, v katerem je nameščeno največ umetniške svobode, kar sem je kadarkoli videl v filmski umetnini ali v umetnosti nasploh.

31.01.2016 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   branko vučićević   film   karpo godina   tomislav gotovac

Foto: arhiv Portala PLUS

Mladi levi inteligenti so namestili svoje dvojnike v pretok časa filma z istimi generalnimi idejami, kot so jih sami zastopali. Protagonistom, svojim dvojnikom v filmu, so dodelili dramaturške funkcije, za katere sami ne bi nikoli hoteli, da se odigrajo v katerikoli resničnosti, kaj šele v njihovi. In zdaj integralni obrat. Tako so njihovi dvojniki v filmu posiljevali, ubijali in klali!

Tistega dne bom zvečer iz zagrebškega letališča Pleso poletel prek Züricha v ZDA. Bilo je leto 2009. S Tomislavom sva se slučajno srečala na ulici in se začela smejati. Kaj smejati, krohotati, zakaj znašla sva se v filmski ponovitvi: pred dvema desetletjema sva se srečala na istem mestu in tistega dne sem ravno tako letel iz Zagreba prek Züricha v New York.

 

Kje vse nisva bila v tistih dveh pogovorih, ki ju danes razumem kot en sam pogovor, poln sekvenčnega humorja. Obe srečanji sta bili slučajni. Vsa najina srečevanja s Tomislavom Gotovcem so bila slučajna. Oba dogodka sta se odigrala pred zagrebškim poštnim uradom na podaljšku Ilice, na Jurišićevi ulici v Zagrebu. Prvi pogovor je bil leta 1989. Srečanje je trajalo več kot tri ure. Na začetku je bil še globok dan, na sredi pogovora rdeč mrak in preliv ter prehod v noč. Šele noč naju je opozorila, da bi se lahko zgodilo, da zamudim let.

 

Tomislav je bil ves ogromen, dva metra in čez visok, ter temeljito gologlav. V pogovoru sva se gibala po abstrakcijah in anarhijah. Govora je bilo o sramoti, ki je prihajala nad nas, o katoliškem sramu in kako so ga po poti zgubili, o politpornografiji in morilskem nasilju, ki sem ga doživljal v beograjskem Centralnem zaporu.

 

 

Svoboda je fizično občutenje!

 

Drugi pogovor je bil leta 2009. V njem ni bilo izgovorjene ene same misli o politični kamarili. Pred menoj je stal Tomislav s svojim novim imenom. Takoj na začetku najinega pogovora me je nadvse vljudno prosil, če bi ga v nadaljevanju imenoval z novim imenom Antonio G. Lauer. Seveda sem mu ustregel. Ponavljal in nabijal je po meni: "Kako ste ovih dana, vi suprematni ljudi?" Belobradi Antonio je bil vedno vznemirjen od svoje anarhistične občutljivosti. Največji del pogovora sva bila potopljena v Beograd, v najino beograjsko tovarišijo in v Sonjo Savić in v Marino Abramović. Koga vse nisva imenovala! To je bila učna ura zgodovine umetnosti s poudarkom na filmski umetnosti.

 

Natančno sem ga poslušal, konec koncev bil je več kot dve desetletji starejši od mene. Vedno, ko sem poslušal Antonia G. Lauerja alias Tomislava Gotovca, sem gledal film. V trenutku, ko sem v pogovoru izgovoril ime Branka Vučićevića, je zastal tako kot zastane umetnik pred duhovno avtoriteto. Za daljši čas je prenehal preskakovat in duhovito praskat po ljudeh in komedijah. Eksperimentator je začel vzvišeno govoriti o resnično suprematnem človeku Branku Vučićeviću. Bolj, ko je Antonio v samem sebi spodbujal svojo asociativnost okrog Branka Vučićevića, vedno več je bilo v njegovi veseli anarhiji analitične resnosti. O obrazu Branka Vučićevića je govoril, da je odtis Freudovega kokainskega snifa.

 

Antonio je Brankova znanja o avnatgardnih filmskih postopkih tako globoko spoštoval, da je o njem uporabil samo dve, tri nesramnosti, ki jih bom na tem mestu preskočil. Medtem, ko se je Tomislav spopadal s svojo asociativno gmoto okrog talenta Branka Vučićevića, sem se tudi sam vrtinčil v svoji asociativnosti. V tem delu najinega srečanja sta se najini glavi za nekaj časa razšli, najini telesi pa sta vztrajno stali pred poštnim uradom.

 

Moja prva velika asociaciacija ob imenu Branko Vučićević je film Rani radovi. To je film, v katerem je nameščeno največ umetniške svobode, kar sem je kadarkoli videl v filmski umetnini ali v umetnosti nasploh.

 

 

Svoboda je abstrakcija!

 

Film Rani radovi je dobeseden boj za nemogoče, ko se v polju filmskega mimesisa reprezentira realno kot razredni sovražnik abstraktnemu. Dialektika Heglova se je sama urivala v filmski kader. To je bila bitka za vse svobode v nas samih, v vseh smereh, brez upa zmage! Bitka zveni, če jo zapiše desni umetnik nacionalist, tako: "Ali ste pripravljeni umreti za to, za kar veste, da ne bo nikoli doseglo zmage?" Vsi mladi nacionalisti istočasno iz vsega grla zavpijejo: "Pripravljeni!" Za dom, za boga in vladarja.

 

Mladi umetniki internacionalisti so posneli filmsko umetnino, v kateri mladi levi protagonisti filma na ves glas manifestirajo: "Ali smo pripravljeni posiliti in ubiti ter razkosati mlado plavolaso dekle, ki ji je ime Jugoslava, za svoje ideale?" In vsi mladi intrenacionalisti zavpijejo istočasno: "Pripravljeni!" Za svobodo, bratstvo in enakost.

 

Sram je že revolucija! Zdaj obrat, nesramnost je več kot revolucija in zdaj integralni obrat, ni večje nesramnosti od revolucije! Mladi levi umetniki, ki so posneli film Rani radovi, so živeli v sredici avantgardnih postopkov. Kritiška refleksija umetnosti je postala samoreflektirana estetska kategorija. Njihov osrednji izum je bila metoda "integralnega obrata". Tega postopka sem se naučil tudi od Branka Vučićevića, Želimirja Žilnika in Karpa Godine. Kritičnost so zmontirali kot estekske elemente v filmsko zaporedje. Modernistični projket človeštva po letu 1968 ni več zmogel lepote optimalne projekcije projecirati v stvarnost. Zato so mladi umetniki zarezali v živo meso filma. Black cut! Črni kvadrat, črni rez! Sem razumljiv?

 

 

Bodimo enostavni, bodimo enostavni, da bomo lahko komercialni.

 

Mladi umetniki, intelektualci so bili prepričani, da se lepota oblike in časa lahko prenese med množice, ne le med prosvetljene posameznike. Mladi levi inteligenti so namestili svoje dvojnike v pretok časa filma z istimi generalnimi idejami, kot so jih sami zastopali. Protagonistom, svojim dvojnikom v filmu, so dodelili dramaturške funkcije, za katere sami ne bi nikoli hoteli, da se odigrajo v katerikoli resničnosti, kaj šele v njihovi. In zdaj integralni obrat. Tako so njihovi dvojniki v filmu posiljevali, ubijali in klali!

 

"Umetnost režije je umetnost načinov delovanja sveta. Z umetnostjo vedno proizvajamo enciklopedični nabor vseh možnih načinov konfliktov in nabora vseh možnih dram. Tako dramske konstrukcije  vstopajo z antropološkim vedenjem v ponovljivost vsega možnega." Svoboda je v tem, da je vse mogoče,  zato lahko izbiramo tudi nemogoče izbire, zato dvojniki posiljujejo, ubijajo in koljejo. Zato ne čudi, da je veliki vodja prekinil projekcijo filma Rani radovi, ki so mu ga predvajali v njegovi zasebni Hollywoodski votlini! "Black cut" je bil za velikega vodjo "killing cut".

 

Branko Vučičevič je bil prevajalec najglobjih abstrakcionističnih izkušenj avantgardnih gibanj v horde avantgardnih filmskih leg. Kako je mogoče, da se je tako občutljivi mož kot je bil Branko Vučićević, družil s hordo divjih filmskih avantgardistov? Edini možni odgovor na to nedostojno vprašanje je želja po samonadzoru, da se ne bi človeku ponovila slaba eksistenca, ko bo moral za dom ali boga ali vladarja ali vodjo ali svobodo ali bratstvo ali enakost ali enotnost ali prosti trg ubijati.

 

"Tisto, kar je, ne more biti resnično" gledamo v ranem delu Branka Vučićevića, Želimirja Žilnika in Karpa Godine. "Tisto, kar bo, je resničnost!" gledamo v veliki filmski umetnini Splav meduze Branka Vučićevića in Karpa Godine.

 

In že sem nazaj! S Tomislavom stojiva pred poštnim uradom. Antonio in Tomislav sta že pet let mrtva.

 

 

* Branko Vučićević je umrl 18. januarja letos (opomba uredništva).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,884
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,710
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,041
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,619
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,823
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,014
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,810
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 946
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,010