Kljub poskusom, da bi zadnjo afero v zdravstvu "lokalizirali", se sporne donacije 50.000 evrov, ki jih je britanska farmacevtska multinacionalka AstraZeneca nakazala zasebnemu društvu kardiologa Matjaža Bunca, brata evrokomisarke Violete Bulc, ne da preprosto izbrisati. Še posebej zato ne, ker je profesor Bunc zdaj kandidat za predstojnika Kardiološke klinike UKCL, užival pa naj bi tudi podporo vladajoče stranke SMC.
Naše razkritje spornega donatorskega razmerja med profesorjem Matjažem Buncem, zdravnikom ljubljanskega UKC in bratom evropske komisarke Violete Bulc na eni, ter mednarodno farmacevtsko korporacijo AstraZeneca na drugi strani, je v ponedeljek, 1. februarja povzela tudi nacionalka v svojem osrednjem Dnevniku. S tem pa je ta afera dobila tudi širšo medijsko pozornost. Kot smo že ugotovili, sporno donatorsko razmerje krši osnovna načela etike in morale v medicini, kot tudi več členov Kodeksa medicinske etike, ki je glavno vodilo Zdravniške zbornice Slovenije. To, da je RTV Slovenija to zgodbo "prodala" kot svojo, ob tem pa gladko zamolčala vir, smo v imenu novinarske kolegialnosti še pripravljeni požreti, saj je za nas ključni interes javnosti.
Kot vse kaže, sta Matjaž Bunc, ki je tudi kandidat za predstojnika Kardiološke klinike UKC Ljubljana in po naših informacijah kljub škandalu uživa podporo vladajoče SMC, in britanski farmacevt AstraZeneca zakuhala hudo godljo, ki že dobiva mednarodne razsežnosti. Ključen je podatek, da je AstraZeneca je na zasebno društvo Matjaža Bunca s sedežem na njegovem domačem naslovu na Mesarski ulici 14 v Ljubljani, nakazalo 50.000 evrov donacije. In sicer za izvajanje Registra AKS, tj. bolnikov po srčnem infarktu. Toda prav ti bolniki se zdravijo v javni zdravstveni ustanovi, kjer je profesor Bunc sicer zaposlen. In prav ti bolniki dobivajo zdravilo, ki ga proizvaja ravno to podjetje, ki je doniralo 50.000 evrov. Razmerje med zasebnim društvom in farmacevtsko korporacijo bi lahko označili kot primer prikrite korupcije, če izhajamo iz prakse in doktrine institucije, kakršna je denimo Transparency International.
Godlja je vpletene spravila v tako neugoden položaj, da se nam na postavljena vprašanja sprva nekaj dni nihče ni upal odgovoriti. Profesorica Mirta Koželj, aktualna predstojnica kardiološke klinike UKC Ljubljana in Bunčeva protikandidatka za isto mesto, nam je prva poslala odgovore, pravzaprav edina takoj, v katerih je tako dejavnost označila kot neprimerno, ni pa vedela, da se korupcija na njenem oddelku dogaja(?!). Vsaj uradno ne. Čeprav je morala možreti in preživeti že vsaj afero Zorman s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami. Drugi pa nič.
Šele po nekaj dneh čakanja so počasi začeli kapljati odgovori. Ministrica za zdravje nam je poslala odgovor, naj se za pojasnila obrnimo na UKC Ljubljana. Kaj drugega tudi nismo pričakovali. Milojka Kolar Celarc, ki je v vsej svoji ministrski karieri uspela sproducirati zgolj eno afero - namreč tisto s propadlim Andrejem Baričičem -, se ne more zameriti evropski komisarki Violeti Bulc, svoji strankarski kolegici in sestri Matjaža Bunca. Obe sta namreč članici SMC. In če stranka preživi, bosta morda druga drugo še potrebovali. Pa tudi če SMC ne preživi naslednjih volitev, se bosta verjetno srečali v kakšni drugi stranki.
Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, nam je poslal odgovor, da je Matjaž Bunc dober strokovnjak (nekaj, v kar se sploh nismo spuščali, česar mu ne očitamo in niti ni bilo naše vprašanje), sicer pa nas je tudi on napotil na UKC Ljubljana. To je nekako v stilu "Tito je krao, a je i nama dao". Lahkotnost ZZS, ki je glavni moralni varuh Kodeksa medicinske etike, nas je presenetila. Še posebej, ker člani Zbornice med drugim slovesno izjavijo: "Obljubljam, da s svojimi ravnanji nikoli ne bom prizadel ugleda svojega stanu."
Poleg tega velja tudi sledeča zaobljuba oziroma kodificirana prepoved:
"Zdravnik se ne sme okoriščati z nagradami za propagiranje farmacevtskih, kozmetskih in drugih proizvodov. Zdravnik ne sme zahtevati ali sprejemati nagrad mimo ustaljenih meril. Zdravnik ne sme izkoriščati svojih pooblastil in dela v javni zdravstveni dejavnosti za osebne namene ali za osebno okoriščanje drugih."
Ne gre pa spregledati niti teh dveh določb:
"Zdravnik se mora zavedati, da vsako neustrezno, lahkomiselno, za zdravnika nečastno in ponižujoče dejanje prizadene tudi druge zdravnike in zdravstveno osebje ter zdravstvo v celoti. Za zdravnika nečastna je vsaka zloraba javnih pooblastil in sredstev za osebno okoriščanje."
In če je taisti Andrej Možina še pred kratkim aktualno ministrico za zdravje javno pozval k odstopu, se v tem zadnjem primeru ni oglasil. Ker nima mnenja? Kakor koli, še nekaj dni za reakcijo ZZS se je končno oglasila Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Od njih je prikapljal odgovor, da zadevo preučujejo skupaj z vodstvom Interne klinike in da nam bodo odgovore sporočili, ko jih bodo imeli. Nanje čakamo že 14 dni.
Da je nakazilo 50.000 evrov s strani farmacevtske multinacionalke na račun zasebnega društva zaposlenega kardiologa univerzitetne ustanove, ki ima sedež kar v dnevni sobi iste osebe, za izvajanje raziskave v zvezi z bolniki, ki se zdravijo v javnih ustanovah in prejemajo zdravilo taiste farmacevtske multinacionalke, hudo sporno, si ne upa na glas povedati niti Brigita Čokl, v.d. generalne direktorice UKC Ljubljana. In to kljub temu, da bo v nekaj dneh stopila v drugo polovico svojega mandata in glede na svoje napovedi kmalu odšla nazaj v pokoj. Saj nima kaj izgubiti. Razen če iz poveljniškega stolpa zadnji dan svojega trimesečnega mandata ne bo dobila novega telefonskega klica in bo morala še isti popoldan mandat podaljšati.
Direktorica ljubljanske podružnice AstraZeneca Melita Tovornik nam je odgovorila, da donacija, pa čeprav v višini 50.000 evrov, za register z bolniki, ki prejemajo zdravilo njihovega podjetja, ni namenjena zagotovitvi monopolnega položaja njihovega artikla na tržišču. Register je podprla, ker se ji zdijo registri pomembni. S 50.000 evri?! S takšnimi pravljicami lahko vlečete za nos otroke, ki verjamejo v Božička...
Godlja je tako huda, da nam odgovorov ni poslal niti Bunčev šef v dveh vlogah, tj. profesor Zlatko Fras; kot strokovni direktor Interne klinike in kot predsednik Združenja kardiologov Slovenije. Tistega združenja, ki v svojih funkcionarskih vrstah bojda ne tolerira nikogar, ki ima kakorkoli opravka s korupcijo, vsaj v zdravstvu.
Godlja je tako huda, da se nihče od akterjev, niti Tovornikova iz AstraZeneca, niti kandidat za predstojnika kardiološke klinike Matjaž Bunc, niti njegova nadrejena, aktualna predstojnica klinike ter njegova protikandidatka na prihajajočih volitvah za predstojnika glavne kardiološke klinike prof. Mirta Koželj, niso želeli pred kamere, kot smo slišali iz prispevka RTV Slovenija. No ja, niso si upali, če smo lahko zelo pikri. Niso si upali, ker nihče iz vrhov slovenskega zdravstva in slovenske kardiologije nima dovolj poguma in hrbtenice, da bi neetično in nesprejemljivo razmerje Bunc - AstraZeneca javno označil kot nedopustnega, kot primer, ki se nikoli več ne bo zgodil. Zato nam preostane samo en sklep: v neetični in obubožani državi je očitno taka dejanja možno početi brez posledic. Sporočilo državljanom pa se po novem glasi: ne kradite paštet, ko boste lačni. Kradite na veliko. Kradite po sistemu "too big to fail". Nič pa ne bo škodilo, če se še preventivno včlanite v SMC.
V tisto stranko, ki naj bi po naših informacijah afero Bunc - AstraZeneca "pokrila". Kaj to pomeni za ugled in integriteto javno že tako ali tako zelo kompromitiranega UKC Ljubljana, pa tudi za slovensko kardiologijo ter zdravstvo na splošno, pa si lahko predstavljate sami. Molk odgovornih in predpostavljenih je dovolj zgovoren. No, in ker konkretnih odgovorov na koruptivni strani Alp očitno ne bomo dobili, smo se zanje podali drugam. Vprašanja, na katere doma ne dobimo odgovorov, smo naslovili na več evropskih institucij in regulatorjev. Ko dobimo njihove odgovore in mnenja, jih bomo z veseljem objavili.