Komentar

Sta se Cerar in Mramor skregala?

Zadnje informacije o stališčih predsednika vlade in ministrstva za finance o davčni reformi in razbremenitvi dela se zdijo povsem nasprotne. Kakšen je dejanski odnos med Mirom Cerarjem in Dušanom Mramorjem?

05.02.2016 00:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   miro cerar   dušan mramor   vlada   davki   reforma

Foto: arhiv Portala PLUS

Cerar najprej podpira Mramorja, ne SD, ker minister "odlično dela". Potem pa je samo nekaj dni pozneje v sozvočju s SD, ne pa z Mramorjevim ministrstvom, ko gre prav za ključno reformo finančnega ministrstva. Za davčno reformo. Kaj se dogaja?

Gledam predsednika vlade Mira Cerarja v ponedeljek na tretjem parlamentarnem programu. Po srečanju koalicije o delovanju vlade in prednostnih usmeritvah v letošnjem letu. Premier med gospodarskimi prioritetami na prvem mestu eksplicitno omeni davčno reformo in znotraj nje predvsem razbremenitev dela. Se je v vladi vendarle kaj premaknilo?

 

Samo kak dan prej sem se pogovarjal s predstavniki Socialnih demokratov, ki imajo že zelo konkretne predloge, kako bi res razbremenili tudi delo. Sliši se neverjetno. Resda papir prenese vse. Resda imamo tudi izkušnje zadnjih let, ko so prav Socialni demokrati dvigovali obremenitve nerednih delovnih razmerij, visoke obremenitve plač pa niso znižali. Toda drži, da imajo vsaj del tega, kar retorično napoveduje Cerar, tudi že na papirju.

 

No, včeraj doživim hladen tuš. Izvem neuradno, da ministrstvo za finance glede davčne reforme vztraja na stališču z oktobrskega Vrha slovenskega gospodarstva. Razvojni kapici naj bi nasprotovali, dohodninske razrede bi težko redefinirali, visokih energetskih in okoljskih dajatev pa ne bi znižali, ker naj bi bili v nasprotju s tako imenovano zeleno davčno reformo.

 

Kako bomo v Sloveniji izvedli zeleno davčno reformo, glede na to, da smo po deležu okoljskih in energetskih dajatev v vseh dajatvah, ki jih plačujemo državi, trdno na 1. mestu v EU? Torej smo zeleno davčno reformo že pretirano izpeljali. To si lahko samo mislimo. Le kaj nastaja v možganih uradnikov na finančnem ministrstvu? Ta zgodba ne bi bila nič posebnega, če ne bi bila v nasprotju s potezo Mira Cerarja, ki je pred kratkim odločno vzel v bran finančnega ministra Dušana Mramorja, zaradi njegove udeležbe pri dejavnostih tako imenovane stalne pripravljenosti in posledičnih izplačil na račun davkoplačevalcev in hkrati na račun finančnega ministra. Prvič seveda kot odhodek, drugič pa kot prihodek.

 

Drugače povedano: Cerar najprej podpira Mramorja, ne SD, ker minister "odlično dela". Potem pa je samo nekaj dni pozneje v sozvočju s SD, ne pa z Mramorjevim ministrstvom, ko gre prav za ključno reformo finančnega ministrstva. Za davčno reformo. Kaj se dogaja?

 

Možnih razlag je seveda lahko več.

 

1. Zasuk je zanimiv v kontekstu napovedane interpelacije zoper Dušana Mramorja in dejstva, da se SD ni izjasnil, kako bo ravnal. Oziroma je celo nakazal, da Mramorja nima najbolj v čislih. Mramor je torej trn v peti SD. Vprašanje pa je, ali SD resno misli z razbremenitvijo dela ali pa gre zgolj za politično igrico, ki bo srednjemu sloju, to je večini aktivnega prebivalstva, pod krinko reforme spet prinesla še večje dajatve na dohodke. A to bi najbrž že bil tudi avtogol za SD pred volitvami, zato morda le ne gre za figo v žepu. Če pa gre vendarle za iskrene namene SD, potem sta SMC in Desus v krepkem zaostanku, ker pri ključni reformi za zagon gospodarstva ta hip nimata še nič resnejšega, kar bi lahko pokazala. Torej bi se Cerar, če je že postavil razbremenitev dela in davčno reformo na prvo mesto, lahko naslonil bolj na SD kot na Mramorjevo ministrstvo. Posledično bi se zavezništvo med Mramorjem in Cerarjem lahko precej skrhalo. SD pa bi se distanciral od Združene levice, poskušajoč ujeti več volivcev v srednjem sloju. Kar bi najedalo SMC, če se ne bodo v Cerarjevi stranki priključili bitki za davčno razbremenitev srednjega sloja.

 

2. Druga možna razlaga je, da SD igra le retorično igrico in da prave reforme sploh ne bo, temveč bomo spet doživeli kompromis, ki bo ali padel ali pa bomo deležni zgolj kozmetičnih popravkov, morda celo slabih za večino aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v gospodarstvu. Kot se je že zgodilo lani s plačnim dogovorom z javnim sektorjem in samo mini dohodninsko reformo za manjšino zaposlenih v gospodarstvu. To bi bil lahko celo najbolj realen scenarij glede na izkušnje dobrega leta dni vladanja zdajšnje koalicije. Ampak potem Cerar tudi po dveh letih spet ne bo mogel reči, da mu je uspelo uresničiti kakršno koli večjo spremembo. To pa potrebuje, ker se je izpela zgodba o moralni vrednosti nove stranke in ker se bo izpelo tudi dokazovanje v javnosti, da vlada dela dobro, čeprav za to nima največjih zaslug. Ključne poteze so bile namreč storjene že v mandatu Alenke Bratušek, svoje pa je dodala konjunktura na naših ključnih trgih.

 

3. Tretja možna razlaga je, da Mramor, ne samo s smučanja v Franciji, ne obvladuje svojih uradnikov na ministrstvu za finance. Ena od izjav, ki sem jo slišal v zadnjih dneh, je namreč bila, da Mramor bi že kaj storil, ampak ne more zaradi uradniškega zidu na svojem ministrstvu. Uradniki da mu tega ne dopustijo. Kapitan brez mornarjev pa itak ne more nič. V lepem vremenu še gre. Ko bo neurje, pa lahko samo potone.

 

 

Kakšen je pogled finančnega ministra na svoje uradnike iz Francije, ve samo Dušan Mramor. Pa seveda tudi kakšen njegov predhodnik. Vprašanje pa je, koliko moči Dušan Mramor res ima znotraj svojega resorja oziroma koliko morda igra na karto, da nima ne moči v vladi ne na ministrstvu. Slednjega kot minister v javnosti seveda nikoli ne bo pojasnjeval. Že večkrat pa se je pritoževal, da v vladi sprejemajo pomembne odločitve prav takrat, ko ga ni v Sloveniji.

 

Kot da zanj ne obstajajo sodobna sredstva komuniciranja. Zato je temu seveda težko verjeti. Ni pa tako nemogoče verjeti, da ima težave s svojimi uradniki. Prav tako ni povsem nemogoče, da mu prav zato Socialni demokrati lahko vzamejo primat pri davčni reformi in skrhajo njegovo zavezništvo s predsednikom vlade.

 

Večino državljanov seveda vse to bolj malo zanima. Mi bi radi čim prej eno resno davčno reformo, da nam bo vsem končno čez čas malo bolje. Še najbolj nesrečni bomo, če je opisana situacija med premierjem, SD in Mramorjem le splet naključnih okoliščin, ki so posledica nekoordiniranega delovanja vladne koalicije na ključnem področju, kot si ga je postavila sama.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608