Komentar

Sta se Cerar in Mramor skregala?

Zadnje informacije o stališčih predsednika vlade in ministrstva za finance o davčni reformi in razbremenitvi dela se zdijo povsem nasprotne. Kakšen je dejanski odnos med Mirom Cerarjem in Dušanom Mramorjem?

05.02.2016 00:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   miro cerar   dušan mramor   vlada   davki   reforma

Foto: arhiv Portala PLUS

Cerar najprej podpira Mramorja, ne SD, ker minister "odlično dela". Potem pa je samo nekaj dni pozneje v sozvočju s SD, ne pa z Mramorjevim ministrstvom, ko gre prav za ključno reformo finančnega ministrstva. Za davčno reformo. Kaj se dogaja?

Gledam predsednika vlade Mira Cerarja v ponedeljek na tretjem parlamentarnem programu. Po srečanju koalicije o delovanju vlade in prednostnih usmeritvah v letošnjem letu. Premier med gospodarskimi prioritetami na prvem mestu eksplicitno omeni davčno reformo in znotraj nje predvsem razbremenitev dela. Se je v vladi vendarle kaj premaknilo?

 

Samo kak dan prej sem se pogovarjal s predstavniki Socialnih demokratov, ki imajo že zelo konkretne predloge, kako bi res razbremenili tudi delo. Sliši se neverjetno. Resda papir prenese vse. Resda imamo tudi izkušnje zadnjih let, ko so prav Socialni demokrati dvigovali obremenitve nerednih delovnih razmerij, visoke obremenitve plač pa niso znižali. Toda drži, da imajo vsaj del tega, kar retorično napoveduje Cerar, tudi že na papirju.

 

No, včeraj doživim hladen tuš. Izvem neuradno, da ministrstvo za finance glede davčne reforme vztraja na stališču z oktobrskega Vrha slovenskega gospodarstva. Razvojni kapici naj bi nasprotovali, dohodninske razrede bi težko redefinirali, visokih energetskih in okoljskih dajatev pa ne bi znižali, ker naj bi bili v nasprotju s tako imenovano zeleno davčno reformo.

 

Kako bomo v Sloveniji izvedli zeleno davčno reformo, glede na to, da smo po deležu okoljskih in energetskih dajatev v vseh dajatvah, ki jih plačujemo državi, trdno na 1. mestu v EU? Torej smo zeleno davčno reformo že pretirano izpeljali. To si lahko samo mislimo. Le kaj nastaja v možganih uradnikov na finančnem ministrstvu? Ta zgodba ne bi bila nič posebnega, če ne bi bila v nasprotju s potezo Mira Cerarja, ki je pred kratkim odločno vzel v bran finančnega ministra Dušana Mramorja, zaradi njegove udeležbe pri dejavnostih tako imenovane stalne pripravljenosti in posledičnih izplačil na račun davkoplačevalcev in hkrati na račun finančnega ministra. Prvič seveda kot odhodek, drugič pa kot prihodek.

 

Drugače povedano: Cerar najprej podpira Mramorja, ne SD, ker minister "odlično dela". Potem pa je samo nekaj dni pozneje v sozvočju s SD, ne pa z Mramorjevim ministrstvom, ko gre prav za ključno reformo finančnega ministrstva. Za davčno reformo. Kaj se dogaja?

 

Možnih razlag je seveda lahko več.

 

1. Zasuk je zanimiv v kontekstu napovedane interpelacije zoper Dušana Mramorja in dejstva, da se SD ni izjasnil, kako bo ravnal. Oziroma je celo nakazal, da Mramorja nima najbolj v čislih. Mramor je torej trn v peti SD. Vprašanje pa je, ali SD resno misli z razbremenitvijo dela ali pa gre zgolj za politično igrico, ki bo srednjemu sloju, to je večini aktivnega prebivalstva, pod krinko reforme spet prinesla še večje dajatve na dohodke. A to bi najbrž že bil tudi avtogol za SD pred volitvami, zato morda le ne gre za figo v žepu. Če pa gre vendarle za iskrene namene SD, potem sta SMC in Desus v krepkem zaostanku, ker pri ključni reformi za zagon gospodarstva ta hip nimata še nič resnejšega, kar bi lahko pokazala. Torej bi se Cerar, če je že postavil razbremenitev dela in davčno reformo na prvo mesto, lahko naslonil bolj na SD kot na Mramorjevo ministrstvo. Posledično bi se zavezništvo med Mramorjem in Cerarjem lahko precej skrhalo. SD pa bi se distanciral od Združene levice, poskušajoč ujeti več volivcev v srednjem sloju. Kar bi najedalo SMC, če se ne bodo v Cerarjevi stranki priključili bitki za davčno razbremenitev srednjega sloja.

 

2. Druga možna razlaga je, da SD igra le retorično igrico in da prave reforme sploh ne bo, temveč bomo spet doživeli kompromis, ki bo ali padel ali pa bomo deležni zgolj kozmetičnih popravkov, morda celo slabih za večino aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v gospodarstvu. Kot se je že zgodilo lani s plačnim dogovorom z javnim sektorjem in samo mini dohodninsko reformo za manjšino zaposlenih v gospodarstvu. To bi bil lahko celo najbolj realen scenarij glede na izkušnje dobrega leta dni vladanja zdajšnje koalicije. Ampak potem Cerar tudi po dveh letih spet ne bo mogel reči, da mu je uspelo uresničiti kakršno koli večjo spremembo. To pa potrebuje, ker se je izpela zgodba o moralni vrednosti nove stranke in ker se bo izpelo tudi dokazovanje v javnosti, da vlada dela dobro, čeprav za to nima največjih zaslug. Ključne poteze so bile namreč storjene že v mandatu Alenke Bratušek, svoje pa je dodala konjunktura na naših ključnih trgih.

 

3. Tretja možna razlaga je, da Mramor, ne samo s smučanja v Franciji, ne obvladuje svojih uradnikov na ministrstvu za finance. Ena od izjav, ki sem jo slišal v zadnjih dneh, je namreč bila, da Mramor bi že kaj storil, ampak ne more zaradi uradniškega zidu na svojem ministrstvu. Uradniki da mu tega ne dopustijo. Kapitan brez mornarjev pa itak ne more nič. V lepem vremenu še gre. Ko bo neurje, pa lahko samo potone.

 

 

Kakšen je pogled finančnega ministra na svoje uradnike iz Francije, ve samo Dušan Mramor. Pa seveda tudi kakšen njegov predhodnik. Vprašanje pa je, koliko moči Dušan Mramor res ima znotraj svojega resorja oziroma koliko morda igra na karto, da nima ne moči v vladi ne na ministrstvu. Slednjega kot minister v javnosti seveda nikoli ne bo pojasnjeval. Že večkrat pa se je pritoževal, da v vladi sprejemajo pomembne odločitve prav takrat, ko ga ni v Sloveniji.

 

Kot da zanj ne obstajajo sodobna sredstva komuniciranja. Zato je temu seveda težko verjeti. Ni pa tako nemogoče verjeti, da ima težave s svojimi uradniki. Prav tako ni povsem nemogoče, da mu prav zato Socialni demokrati lahko vzamejo primat pri davčni reformi in skrhajo njegovo zavezništvo s predsednikom vlade.

 

Večino državljanov seveda vse to bolj malo zanima. Mi bi radi čim prej eno resno davčno reformo, da nam bo vsem končno čez čas malo bolje. Še najbolj nesrečni bomo, če je opisana situacija med premierjem, SD in Mramorjem le splet naključnih okoliščin, ki so posledica nekoordiniranega delovanja vladne koalicije na ključnem področju, kot si ga je postavila sama.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169