Ne zgodi se pogosto, da bi poročali o delovanju zgornjega doma slovenskega parlamenta, tj. Državnega sveta. Verjetno zato, ker se po splošnem prepričanju medijev in javnosti v njem nikoli nič ne dogaja. Vendar pa to ne drži povsem. Včeraj je potekala izredna seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri so razpravljali o pravkar spremenjenem Zakonu o medijih, o katerem bo glasoval tudi Državni svet. Ker vse kaže, da bodo svetniki za razliko od svojih poslanskih kolegov glasovali svobodno in neodvisno od nekaterih lobijev, je "nepredvidljive" državne svetnike včeraj prišla "prijateljsko prepričevat" kar ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar s svojimi uradniki. 

Ne zgodi se pogosto, da bi gospa ministrica za kulturo blagovolila obiskati državne svetnike in se celo udeležila njihove seje. Očitno je vprašanje t.i. kvot, ki jih na novo uveljavlja spremenjeni medijski zakon, za ministrico in njeno ekipo izjemnega pomena. Zaradi tega so poskušali svetnike prepričati, da se kvote slovenske glasbe v novem zakonu ne spreminjajo. Po mnenju Ministrstva za kulturo slovenski mediji bodisi zavajamo bodisi teh kvot sploh ne znamo izračunati. Mimogrede, na seji matičnega odbora za kulturo v Državnem zboru 13. januarja letos sta poslanki Marija Bačič (Socialni demokrati) in Janja Sluga (SMC) govorili celo o 14% kvoti. Včeraj pa so predstavniki kulturnega ministrstva v Državnem svetu govorili o kvoti "malo pod 40%", potem pa v isti sapi omenili kvoto "malo nad 40%".

Nič čudnega, da so se svetniki in tudi nekateri prisotni mediji ob teh besedah čudili, kako protislovne so izjave vladnih predstavnikov in kako se kvote dobesedno iz minute v minuto spreminjajo. Morda je zelo slab vtis dodatno pripomogel k rezultatu glasovanja, saj so državni svetniki predlog veta podprli kar z 9 glasovi ZA in le enim PROTI. Da bo razplet glasovanja takšen, je postalo očitno že med razpravo, saj svetniki niso bili naklonjeni tako kompliciranemu modelu kvot, kjer sploh ni jasno, o kakšnem odstotku govorimo in kjer kvote izračuna vsak drugače. Odziv predstavnikov Ministrstva za kulturo ni bil prav nič kulturen. Svojega podcenjujočega odnosa do medijev in državnih svetnikov niti niso poskušali skriti. Predstavnik ministrstva Branko Jezovšek je ob tem očitno za trenutek izgubil živce, saj je medijem zabrusil "če vam ni všeč slovenska regulacija, se odselite v tujino"!

Branko Jezovšek, Ministrstvo za kulturo (Foto: Facebook)

Jezovškova izjava je sprožila val ogorčenja med prisotnimi svetniki, vendar se jezni in nič kaj kulturni predstavnik Ministrstva za kulturo se ni pustil motiti. Svetnikom je še jasnovidno razložil, da se jim "iz oči vidi, kako bodo glasovali". Predsednik Komisije dr. Zoran Božič se je na to takoj odzval in predstavnike ministrstva podučil, da tak način komunikacije in celo groženj ne sodi v Državni svet.

Izjava gospoda Jezovška nas spominja na tiste neprijetne čase v 20. stoletju, ko so totalitarni režimi in nedemokratične stranke svoje nasprotnike izganjali iz države. Ne nazadnje so nas konec osemdesetih let nacionalistični srbski komunisti na svojih mitingih podili iz SFRJ in nas pošiljali "u Filadelfiju".

Kam natanko bi nas poslal birokrat Jezovšek, ne vemo. In nas niti ne zanima. Pač pa nas resnično zanima, kaj bo zdaj naredila gospa ministrica za kulturo Julijana Mlakar Bizjak, ki je bila na včerajšnji seji prisotna. Ministrica se namreč za škandalozno obnašanje svojega podrejenega ni opravičila. Šele po opozorilu predsednia komisije Zorana Božiča se je odzvala, toda namesto opravičila je začela razlagati, kako je bil njen sodelavec narobe razumljen. Toda to ne bo držalo, saj nam je več prisotnih na seji izrecno potrdilo, da je bilo sporočilo jasno in se je glasilo: če slovenskim medijem ni kaj všeč, naj odidejo iz Slovenije!

Kdor molči, se zdi, da pritrjuje, so dejali Latinci. Sklepamo, da ministrica, ki se je očitno strinjala s sporno izjavo, ne misli ukrepati proti svojemu sodelavcu, ki slovenske medije v Miloševićevem stilu izganja iz Slovenije. Kako na takšno šovinistično obnašanje gleda profesor Miro Cerar, ki se je vedno skliceval na visoka etična in moralna načela, na katerih počiva njegovo vladanje? Bo tudi on molčal in tako podprl svoj vedno bolj kompromitirani ministrski kabinet? Če v primeru profesorskih dodatkov za stalno pripravljenost ni zmogel toliko poguma, da bi po mizi udaril pri Dušanu Marmorju, saj naj bi bil preveč "nepogrešljiv", potem je najbrž naivno pričakovati, da bo zdaj kaj bolj neprizanesljiv do ministrice za kulturo, ki nam je podarila še en zakonski biser, njeni jezni sodelavci pa nam slovenskim medijem vehementno in arogantno grozijo, naj se poberemo iz države, če nam tukaj kaj ni všeč.

Oh, spoštovana gospa ministrica, bodite brez skrbi. Nikamor ne bomo šli. Pač pa boste odšli vi. Če ne prej, na naslednjih volitvah. Odslej vas bomo imeli na piki. To vam zagotavljamo.

P.S. O vedno hujših medijskih pritiskih, zlorabah oblasti, aroganci vladajočih in novih metodah ustrahovanja boste lahko v soboto prebrali tudi uredniški komentar Dejana Steinbucha.