Komentar

O strahu in pogumu, ki ju dobesedno nosimo v sebi

Kaj je tisto, kar nam preprečuje, da bi kot posamezniki, družba in predvsem kot nacija zmogli vsaj nekaj tiste odločnosti, poguma in razsodnosti, ki so skozi zgodovino vsake toliko posijali v mraku in sprožili tok dogodkov?

06.02.2016 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   edvard kocbek   strah in pogum

Foto: arhiv Portala PLUS

Psihologija množice je temeljni kamen učinkovite oblasti: kdor obvladuje čustva ljudstva, ga lahko vedno usmerja po svoji volji in skrbi, da slučajno nima preveč časa za razmišljanje o bistvenih vprašanjih.

Včasih imam občutek, da je biti Slovenec posebna vrsta kazni, morda tudi specifična preizkušnja. Vprašanje je le, kakšna. Glede kazni smo lahko prepričani, da spada v etični kontekst izravnavajoče (komutativne) pravičnosti in da se nanjo kot nacija odzivamo v sferi nezavednega, saj jo nosimo v sebi kot dediščino prednikov. Naša čutenja, če poenostavim, so v precejšnjem delu podedovana, zato so v nas vsi plusi in minusi naših starih. V kolektivnem smislu tudi vse tisto, kar se je na slovenskih tleh dobrega in slabega dogajalo v zadnjih desetletjih in celo stoletjih. Od vznesenih govorov ob razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, prek veselja ob zmagi nad fašizmom in nacizmom, do zamolčanih zločinov revolucije in vseh njenih Hudih jam.

 

Psihologija množice je namreč temeljni kamen učinkovite oblasti: kdor obvladuje čustva ljudstva, ga lahko vedno usmerja po svoji volji in skrbi, da slučajno nima preveč časa za razmišljanje o bistvenih vprašanjih. Zaradi tega je trend poneumljanja vedno dobrodošel, saj olajšuje vpogled v psihologijo množice in preprečuje pozitivno selekcijo. Šolski sistem je začetek in konec tega principa, saj striže glave, ki štrlijo iz povprečja navzgor, nikoli pa ne kaznuje tistih, ki odstopajo navzdol. Včasih smo temu rekli tudi egalitarizem. Češ, saj smo vsi enaki, čeprav v resnici nismo. Smo kvečjemu enakopravni, pa še to zgolj formalno. V takšni pravni državi, kakršna je slovenska, je formalizem absolutni kralj vsega, medtem ko se z vsebino noče nihče ukvarjati.

 

Če sprejmemo hipotezo, da smo vse to, kar so bili naši biološki predniki, saj poleg njihovih oči, ust ali nosu nosimo tudi del njihovih čutenj, potem je jasno nekaj: ni naključje, če nas intelektualni mandarini prepričujejo, da je zgodovina nekaj, kar nas prevečkrat in po nepotrebnem razdvaja in deli, zato bi bilo najbolje, če se z njo sploh ne bi ukvarjali. Predvse mlajše generacije ne. Saj se jih ne tiče. To naj bi bili argumenti. Ampak prav tehtni niso. Preteklosti ne moremo kar odmisliti. Nosimo jo namreč v sebi, saj je del naših čutenj in občutij, vpliva na naš odnos do sveta in ljudi. Zgodovina je v vsakem atomu našega telesa. V dobrem in slabem. Predvsem slabem. Človeške tragedije 20. stoletja nosimo še danes v sebi, saj je to obdobje zaznamovalo naše starše, stare starše ali celo stare starše naših staršev. Kar so oni doživljali leta 1914, 1918, 1941 ali 1945, če se ustavimo le ob najbolj simbolnih letnicah, se je prenašalo na njihove potomce in potomce potomcev. Tudi travme, strahovi in apatija. Ni druge razlage, s katero bi lahko pojasnili današnjo družbeno paralizo in državljansko pokorščino; zatekati se v čudoviti svet športnih uspehov ali kulturnih mojstrovin, je podobno kot biti odvisen od mamila, ki brez dvoma učinkuje nekaj časa, potem pa se, ko enkrat popusti, vrne nazaj resničnost z vso svojo neizprosnostjo.

 

Z daljšim uvodom sem želel hipotetično utemeljiti vsak dan večji razkol med našimi pričakovanji ter družbeno, politično in ekonomsko realnostjo. Kljub temu, da vsak nov dan prinese nova razočaranja nad oligarhijo, ki ji je ljudstvo podelilo mandat, da vlada v njegovem imenu, pa sankcij za brutalne kršitve te družbene pogodbe ni od nikoder. Volenti non fit iniuria, so rekli v starem Rimu: ne (z)godi se krivica tistemu, ki jo hoče. Z drugimi besedami, ljudstvo, ki dan za dnem brez ugovorov požira ves drek oblasti, se potem nima pravice pritoževati, saj je dotlej mirno gledalo, kaj se dogaja in ni niti z besedico protestiralo.

 

Vprašanje, ki je tu na mestu, se glasi: kaj je tisto, kar nam preprečuje, da bi kot posamezniki, družba in predvsem kot nacija zmogli vsaj nekaj tiste odločnosti, poguma in razsodnosti, ki so skozi zgodovino vsake toliko posijali v slovenskem mraku in sprožili tok dogodkov? Če se to ne bi zgodilo, se ne bi nikoli uprli. Če se v Kocbeku, kot je zapisal v uvodni črtici svoje sijajne zbirke Strah in pogum, v nekem trenutku ne bi sprožila nevidna sila in ga dvignila iz skrivališča sredi okupirane Ljubljane, se nikoli ne bi lotil pustolovščine, ki je v marsičem spremenila naš pogled na vojno in revolucijo. Se pravi na dogajanje, katerega posledice na nek način res dobesedno "nosimo v sebi", saj gre za čutenja naših prednikov. Hkrati pa je prav Edvard Kocbek arhetipski slovenski intelektualec, ki mu je vedno za malenkost zmanjkalo poguma, da bi stvari izpeljal do konca. Morda je pa to tisto prekletstvo oziroma kazen – namreč neke vrste kolektivna nezmožnost postaviti stvari na svoje mesto?

 

Če s tem ne bi imeli težav, bi leta 1990 in 1991 državo postavili na trdnih in zdravih temeljih, predvsem pa pravni in represivni sistem vzpostavili do tiste stopnje notranje avtonomije in avtoritete, da bi plenilcem onemogočil, da bi Sloveniji v dveh desetletjih na skoraj vseh področjih svetovnonazorsko posiljevali, ekonomsko izropali in moralno opustošili. Šokantno ni to, da se je vse to dejansko že zgodilo in da računi za kriminal še pridejo, temveč predvsem to, da večina ljudi tega sploh še ni dojela in živi v iluziji nekakšne normalnosti oziroma se po paradigmi avtogenega treninga prepričuje, da bo vse v redu.

 

Ne, prav nič ne kaže, da bo vse v redu. Prej nasprotno: dogodki v zadnjih nekaj dneh potrjujejo hipotezo, da je vsak dan huje in da se bo v nekem momentu moralo nekaj spremeniti. Če ta impulz ne bo prišel iz krogov blizu obstoječega sistema, bo prišel od zunaj. In če bo prišel od zunaj, nikakor ne bo prijazen, dobronameren in politično korekten ...

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.651
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.658
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.722
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.066
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.234
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.135
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.876
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.698
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.082
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.470