Komentar

Alah je res velik: Franz Preshern in slovenska nekultura v kitajskem letu opice

Naša kulturna srenja se zgrozi že ob misli, da je doktor France Prešeren odlične pesmi napisal tudi v nemškem jeziku. Franz Preshern je bil državljan habsurške monarhije, prav tako kot njegov samomorilski prijatelj, ki mu je posvetil čudovito elegijo Dem Andenken des Matthias Čop.

08.02.2016 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   france prešeren   franz preshern   matija čop   matthias cop   oton župančič   zdravljica   8. februar

Brati 7. kitico slovenske himne v arabščini ni samo provokacija zaradi provokacije in daleč od kakšne koli svetovljanskosti, ampak je tudi - oprostite prosim izrazu - navadno zajebavanje iz države in državljanov.

 

Mislim, da je 8. februar zelo primeren trenutek za razkritje nekaj manj znanih dejstev o Francetu Prešernu, ki jih v šoli niso nikoli posebej poudarjali, danes pa jih ne bomo slišali niti v "prešernih" medijskih izlivih, ob katerih se morda komu naježijo lasje na glavi, saj 364 dni na leto ne slišimo ene lepe besede o kulturi, literaturi oziroma pesnikih, 8. februarja pa se zgodi evforija, ki včasih prehaja v patetiko.

 

Da bi odprli še kak drug(ačen) pogled na Prešerna, je dovolj že vprašanje jezika. Sveto prepričanje, da je naš največji pesnik izjemen prav in samo v slovenskem jeziku, ki v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja ni imel nobene teže v habsburški monarhiji, je pred časom ovrgel že pokojni profesor Jože Kastelic, ki je iz Prešerna doktoriral, kasneje pa se je uveljavil kot eden vodilnih poznavalcev tega pesnika. Kastelic je v enem svojih zadnjih intervjujev med drugim potrdil, da je bil Prešeren v resnici najbolje podkovan v latinščini, malce manj v nemščini in zagotovo najslabše v slovenščini.

 

Vseeno pa je, kot vemo, prav v slovenščini nastalo največ njegovih pesmi, čeprav je, kot je opozoril Kastelic, leta 1933 v Illyrisches Blatt objavil tudi latinsko pesem, v nemščini pa je pisal odlične pesmi, kadar se je tako odločil. Tako pa se je odločil takrat, ko je tako začutil. Predvsem v trenutkih globoke stiske in žalosti. Denimo sredi poletja 1835, ko je v Savi utonil njegov mentor in najboljši prijatelj Matija Čop, skoraj zagotovo zaradi manične depresije, ki ga je na koncu prignala do samomora. Ni rečeno, da ni na robu kdaj stal tudi Prešeren, ki je zaradi nesrečne ljubezni in drugih razočaranj uteho iskal v alkoholu. Smrt Matije Čopa ga je zadela v srce. Svojemu edinemu pravemu prijatelju je napisal izjemno elegijo v nemškem jeziku, Dem Andenken des Matthias Čop (Spominu Matije Čopa).

 

Zakaj ravno v nemščini? Morda zato, ker je svojo bolečino znal najbolje ubesediti skozi jezik visoke literature Goetheja in Heineja? Ali pa drži interpretacija tovariša Otona Zupančiča, ki Prešernovi nemški elegiji, posvečeni Čopu, sicer brez težav priznava, da je ena najlepših pesnitev vsega človeštva, vendar se hkrati tudi previdno zmrduje, ker jo je Herr Franz napisal v nemščini. No, najlažje je bilo reči, da Preshern Dem Andenken des Matthias Čop spisal v nemščini samo zato, da bi se dokazal pred ljubljanskimi Nemci ali nemškutarji, ki slovenščine niso razumeli oziroma niso hoteli razumeti...

 

Spet ta slovenski provincializem... Pesnik napiše elegijo svojemu tragično preminulemu prijatelju, naš kulturni establishment pa bo naslednjih 200 let ugotavljal, zakaj ravno v nemščini in ne v slovenščini. Kot da bi bilo žalovanje predmet javnega ocenjevanja in presoje. In kot da bi bilo pisanje v tujem jeziku veleizdaja. Mar ni zanimivo, po svoje tudi pomenljivo, da se je na Kranjskem že precej let, preden se je sploh rodila ideja o Sloveniji, tako neprizanesljivo obravnavalo sleherno naklonjenost "tujstvu", "tujcem" oziroma "tujemu"? Če je v kasnejših desetletjih, pravzaprav stoletju iz tega kompleksa zrastla tista legendarna "tujega nočemo, svojega ne damo", potem je lažje razumljivo, zakaj smo danes še vedno ujetniki takšne tlačanske logike. Kajti kaj pa so t.i. kvote slovenske glasbe v spremenjenem Zakonu o medijih drugega kot obujanje nacionalistične tradicije in obračunavanje z domnevnimi izdajalci, saboterji, tujimi plačanci in špekulanti v naših vrstah?! Če je bil prejšnji sistem v čem res genialen, potem je bil prav v tem, da je znal iz ljudstva potegniti vse najslabše. In kar je še hujše: ta miselnost se je tako zažrla v kolektivni duh naroda, da je še danes samoumevno omejevanje medijske svobode s principi totalitarnih sistemov.

 

Predpisovati komercialnim medijem - za državno RTV hišo bi človek takšna predmoderna pravila še nekako razumel -, koliko odstotkov slovenske glasbe morajo predvajati na dan in koliko odstotkov od teh odstotkov se mora vrteti v dnevnem času, je hud preizkus potrpljenja, zlasti človekove pravice do svobodne izbire in odločanja. Če se država začne vmešavati v glasbeni okus posameznika, s tem ko tudi zasebne radijske postaje sili v glasbene kvote v imenu zaščite jezika (beri: države), potem se lahko z vso upravičenostjo sprašujemo, ali nam bo jutri taista Država predpisala tudi to, koliko člankov mora biti objavljenih o slovenskih temah, kakšne barve čevljev smemo nositi in kateri kroji srajic so dovoljeni.

 

Diagnoza takšne totalitarne zaskrbljenosti za zaščito slovenskega jezika je lahko le paranoja. Kako bi ta Država danes obravnavala Franza Presherna, ki je prijatelju Matthiasu in memoriam napisal pesem v nemščini? Bi glasbene kvote to prenesle ali bi ga Ministrstvo za slovensko kulturo kaznovalo z denarno globo? In kaj je dejansko pomembnejše - slovenska država kot mozaik sedanjosti in preteklosti, z vsem bogastvom in raznolikostjo kulture na prepihu slovanstva, romanstva in germanstva, ali pa paranoidni strah pred sovražnimi tujci, v bistvu pa sosedi, ki poganja takšno nacional(istič)no propagando zadnjih 150 let? Majhni smo, še zlasti v glavah. Izumrli bomo, pa nas še nikoli ni bilo toliko...

 

Država, kakršno imamo, je namreč od vseh nas, tudi tistih z "nemškutarskimi" priimki ali južnoslovanskimi koreninami. Nikakor pa ni mogoče razumeti državne proslave v počastitev kulturnega praznika, kjer Prešernovo Zdravljico zlorabljajo za provociranje z arabskim migrantskim eksodusom.

 

Brati 7. kitico nacionalne himne v arabščini ni le deplasirani larpurlartizem oziroma provokacija zaradi provokacije, kar je otročje in daleč od kakršne koli svetovljenskosti, ampak je tudi - oprostite prosim izrazu - navadno zajebavanje iz države in državljanov. Danes je torej dovoljeno vse, kar vznemirja normalne emocije med ljudmi.

 

Najbolj priljubljeno pa je izzivanje z neumnostjo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.677
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.641
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.700
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.347
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.137
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.149
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.198
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101