Raziskava družbe Episcenter prinaša zelo vznemirljive, četudi po svoje pričakovane rezultate. Stranka modernega centra aktualnega premierja Mira Cerarja je v strmem padcu, kar pa ne velja za nekdanjega poslanca in soustanovitleja SMC Bojana Dobovška, niti za evropsko komisarko Violeto Bulc, ki je sicer formalno članica Cerarjeve stranke, vendar jo slovensko javno mnenje očitno ne povezuje z njo. Vseeno je njena morebitna politična kariera v domovini ta trenutek zgolj hipotetična, saj bo še štiri leta uradovala v Bruslju, zato se slovenskim politikom (še) ni treba bati za konkurenco. Je pa zanimivo, kako visoko podporo doma uživajo politiki, ki delujejo v evropskih institucijah, pa četudi nimajo nobene neposredne zveze s slovensko politiko.

Stranka, katere članica je Violeta Bulc, se danes sooča z izrazito negativnim trendom podpore, saj bi jo volila manj kot polovica tistih, ki so jo leta 2014 prepričljivo zavihteli na oblast. Ker je potapljajočo ladjo še pravočasno zapustil poslanec Bojan Dobovšek, se mu je to očitno že obrestovalo, saj bi po izsledkih agencije Episcenter bi v primeru ustanovitve svoje stranke lahko brez težav dosegel do 20 odstotno podporo. V analizo je vključen tudi eden izmed glavnih akterjev referendumskih zmagovalcev v zgodbi o "družinskem zakoniku" Aleš Primc, ki bi v primeru volitev prav tako z lahkoto prestopil parlamentarni prag. Dosegel bi do največ 10% glasov, največ glasov pa bi jemal stranki SDS.

V raziskavi, ki jo je za Portal PLUS opravila družba Episcenter, je ključen poudarek na novih obrazih, ki bi ustanovili novo stranko; največ glasov bi dobila Violeta Bulc, njen aksimalni doseg pa je 22%. Takoj za evropsko komisarko Bulčevo je že Bojan Dobovšek z 20%. Ekonomist in kolumnist Rado Pezdir bi dobil 16%, maskota koalicije "Za otroke gre!" Aleš Primc pa 10%.

Slika1: Prikaz maksimalnega dosega potencialnih novih strank januar 2016

Slika2: Prikaz seštevka zanesljivo DA + verjetno DA novih strank januar 2016

Cerar je leta 2011 dosegal 38%, Pezdir pa 32%!

Naj malce osvežimo spomin: prvo raziskavo med t.i. novimi obrazi v politiki družba Episcenter opravila že septembra leta 2011. Raziskava je bila torej narejena, preden se je začela volilna kompanija in ko še ni bilo znano, kdo bo vstopil v politično areno. Od novih obrazov, ki so bili na lestvici, sta se za vstop v politiko na koncu odločila Gregor Virant in Zoran Janković. Virant je imel tedaj maksimalni doseg 25%, Janković pa 21%. Po razkritju, da je Gregor Virant kljub bajnim honorarjem v višini prek 130.000 evrov hkrati prejemal še nadomestilo za brezposelnost v skupni višini okoli 60.000 evrov, mu je priljubljenost strmo padla. Na volitvah je posledično prejel "le" 8,3% glasov, na drugi strani pa je njegovemu sorodniku Jankoviću priljubljenost precej zrasla in na volitvah celo zmagal z 28,51% glasov.

Zanimivo je, da je raziskava že leta 2011 pokazala, da je maksimalni doseg Mira Cerarja 38%. Vendar se profesor Cerar takrat ni odločil za kandidiranje. Drugi najboljši rezultat med "novimi obrazi" leta 2011 pa je imel Rado Pezdir, in sicer kar 32%. Znani ekonomist Pezdir potem ni ustanovil svoje stranke, ampak se je med volilno kampanijo istega leta pridružil Gregorju Virantu, kar se ni izkazalo za najbolj pametno odločitev, saj je Pezdirja prav njegova "avantura" z Virantom drago stala: izgubil je namreč praktično polovico svoje priljubljenosti in je z 32% padel na sicer še vedno solidnih 16%. Danes se Rado Pezdir skoraj ne pojavlja več v medijih, kar bo tudi eden od razlogov, da je njegov doseg manjši.

Slika 3: Prikaz maksimalnega dosega potencialnih novih strank september 2011

Strahoten padec priljubljenosti SMC in premierja Cerarja

Kot je bil rekorden volilni rezultat stranke SMC pred letom in pol, bo očitno rekorden tudi njen padec. LDS je pod vodstvom Janeza Drnovška je leta 2000 prejela 36,3%, nato pa je štiri leta kasneje pod vodstvom Toneta Ropa zbrala le še 22,8%. Toda s SMC je še slabše: stranka kot vodilni člen vladne koalicije ni niti še na pol mandata, pa je njena podpora že na 16%. To z drugimi besedami pomeni, da že danes polovica poslancev SMC ne bi bila več izvoljena v parlament. Za marsikoga je to začetek nočne more.

Ker družba Episcenter meri "blagovno znamko" Mira Cerarja že od leta 2011, lahko vidimo trend padanja, ki ga je zaznamovala predvsem njegova odločitev, da brezpogojno zaščiti "svoje ljudi", čeprav so ti v očeh slovenske javnosti ravnali nepošteno in zelo neetično. Znano je, da slovenski volivci najbolj zamerijo nenačelnost.

Slika 4: padec potenciala stranke Mira Cerarja

Bojan Dobovšek ima že zdaj 9% zanesljivih volivcev in precejšen potencial

Neodvisnemu poslancu Bojanu Dobovšku se ta trenutek ni treba bati, da njegova stranka (gibanje) v nastajanju ne bi prestopila parlamentarnega praga. Edino, na kar mora res paziti, je to, da ne ponovi napake Dominika S. Černjaka iz SMS. Černjak namreč kot predsednik stranke ni bil izvoljen v DZ in ni imel nadzora nad svojo majhno, štiričlansko poslansko skupino, saj je ostal zunaj. Nekoliko manjša skrb za Dobovška je Alenka Bratušek, ki se je pridružila t.i. nepovezanim poslancem, njena javna podoba pa je zaradi škandala s kandidaturo za evropsko komisarko še vedno tako zamazana, da je vprašanje, ali si bo sploh še kdaj opomogla.

Ključna skrb za Dobovška je torej volilna aritmetika: pravilno mora izračunati, v katerem volilnem okraju naj kandidira za poslanca, da bo zanesljivo izvoljen v državni zbor. Tudi stranke z večletno tradicijo, ki poznajo praktično vsa razmerja na vseh voliščih, imajo največ težav s tem, da svojemu predsedniku zagotovijo, da je zanesljivo izvoljen v državni zbor. Ker bodoča stranka Bojana Dobovška nima podatkov iz preteklih volitev, bo morala kar precej finančnih sredstev nameniti natančnim raziskavam, da bo zanj in za njegove ključne sodelavce našla "prave" volilne okraje. Kar se tiče strukture volivcev, pa ima Dobovšek največjo podporo ravno pri volivcih, starejših od 40 let.

Slika 5: struktura volivcev stranke, ki bi jo ustanovil Bojan Dobovšek

Aleš Primc bo dal nove glasove desnici, bo pa pobiral SDS

Naslednji "novi obraz", ki ga je zajela raziskava Episcentra posebej za Portal PLUS, je Aleš Primc. Ob križanju podatkov ugotovimo, da bo njegova stranka, če jo bo dejansko ustanovil, kot je med vrsticami obljubil po zmagi na referendumu decembra lani, največ jemal SDS. Če simuliramo razmerja med strankami, ugotovimo, da bi SDS namesto 22% v primeru vstopa Aleša Primca v politiko dobila le 19% glasov. NSi bi zaradi Primca namesto 10% dobila 9, kar je manjša izguba kot pri SDS. Sicer pa bi Aleš Primc kljub potencialu 10% danes prejel okoli 7% glasov na volitvah. Bi pa Primc na volišča pripeljal kar 24% novih volivcev,  torej tistih državljanov z volilno pravico, ki jim ni blizu nobena izmed obstoječih političnih strank.

Slika 6: Projekcija razmerja med strankami (kdo komu jemlje)

Slika7: Struktura volivcev Aleša Primca:

Beg iz SMC, Dobovškov vzpon, nov obraz na desnici

Če torej pod raziskavo družbe Episcenter potegnemo črto, pridemo do ugotovitve, da je le vprašanje časa, kdaj se bodo poslanci SMC začeli zavedati, da jih bo v primeru volitev najmanj polovica oziroma najverjetneje kar dve tretjini ostalo na cesti. Postali bodo težko zaposljiv političen kader. Morda celo nezaposljiv. Poleg tega pa bodo vsi kot člani SMC nosili madež, da so "držali štango" vsem napačnim odločitvam Mira Cerarja in njegovih svetovalcev (zadnja od afer je tista s profesorskimi dodatki za stalno pripravljenost).

Bojan Dobovšek lahko v primeru razpada SMC pridobi največ, saj je iz stranke izstopil že takoj na začetku, torej še dovolj zgodaj. Izstopil je, ker se ni strinjal z nenačelnimi potezami, s čemer je v očeh javnosti dokazal, da je ostal zvest tistim svetlim idealom, zaradi katerih so volivci tudi volili SMC. Čeprav Dobovšek ni uradno potrdil samostojnega nastopa na volitvah, je ta več kot logičen: levi volivci iščejo nove obraze, saj jih stari nenehno razočarajo. Obenem so siti starih kadrov in upokojencev, ki se nočejo upokojiti.

Z zanesljivostjo lahko torej napovemo, da bo Dobovšek prevzel vsaj polovico volivcev SMC. Kolikor jih bo pač še ostalo takrat, ko bo napovedal samostojen nastop. In kako je na "drugem bregu"? Z razliko od levice na desnici volivci niso tako zelo razočarani nad svojimi starimi obrazi, zato je tudi potencial novih obrazov tam relativno majhen. Težko je stopiti iz sence nespornega liderja desne opozicije. Zaradi tega si Aleš Primc lahko ta trenutek obeta okoli 7% podpore. In kot rečeno, NSi bo v primeru vstopa Primca v politiko izgubila manj od SDS, saj se je kot stranka, ki je doslej enkrat že izpadla iz parlamenta, a se je tja tudi vrnila, izredno dobro konsolidirala. SDS bo izgubila nekoliko več, ampak tudi zanjo pomeni stranka Aleša Primca pozitiven premik, saj se ji obeta novi potencialni koalicijski partner.

In še stavek o socialnih demokratih: čeprav se v političnih krogih že nekaj časa govori o prestopu več poslancev iz SMC med socialne demokrate, je dejstvo, da SD ta trenutek nima možnosti za večji uspeh, saj krvavo potrebuje nov obraz na svojem čelu. V tem hipu se zdi kot potencialna kandidatka za Židanovega naslednika še najbolj logična izbira evropska poslanka Tanja Fajnon...