Razkrivamo

Krizni menedžment na tiskovni konferenci Matjažu Buncu ni ravno koristil

Afera Bunc - AstraZeneca, ki smo jo na Portalu PLUS razkrili pred tremi tedni, je dobila dva pospeška v javnosti in s tem postala problem, ki se ga ne da enostavno pomesti pod preprogo.

10.02.2016 07:36
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj   damjana pondelek   urednica

Foto: Boštjan Tacol

Vodstvo UKC Ljubljana nas je v aferi Bunc - AstraZeneca pozitivno presenetilo. Končno je potegnilo neko konkretno potezo ob razkritem sumu koruptivnega ravnanja. Pandorina skrinjica, ki smo jo s tem odprli, nas opogumlja, da bomo z razkrivanji rabot v slovenskem zdravstvu nadaljevali in pripomogli k njegovemu očiščenju. Zato nam, dragi bralci, še naprej pošiljajte informacije o konkretnih koruptivnih primerih in naša vedno bolj specializirana ekipa v uredništvu se bo ukvarjala intenzivno z vsako posebej.

Prejšnji ponedeljek je podrobnosti afere v osrednjem Dnevniku povzela RTV Slovenija. In to kljub temu, da so v vladajoči SMC, katere varovanec je očitno profesor Bunc, po naših informacijah objavo prispevka skušali preprečiti. Pet dni kasneje je v imenu Matjaža Bunca podjetje Urednica d.o.o. sklicalo novinarsko konferenco, da bi pojasnili afero oziroma omejili njene posledice. Gre za podjetje, ki "varuje vaš ugled in dostojanstvo", kot pravi njihov slogan, med bolj znanimi strankami pa je tudi generalno državno tožilstvo oziroma njegov predstojnik Zvonko Fišer.

 

Bistvo afere, ki smo jo razkrili na Portalu PLUS, je nakazilo 50.000 evrov na zasebno društvo Matjaža Bunca, sicer kardiologa in profesorja na UKC Ljubljana, s sedežem v njegovi dnevni sobi, ki ga je britanska farmacevtska multinacionalka AstraZeneca donirala za izvajanje Registra AKS, raziskave bolnikov s srčno kapjo, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah po Sloveniji. AstraZeneca proizvaja zdravilo, ki ga 12 mesecev po srčni kapi dobivajo ravno bolniki, direktorica ljubljanske podružnice AstraZeneca Melita Tovornik pa je zanikala, da bi bila donacija kakor koli povezana z zagotavljanjem monopolnega položaja njihovega zdravila.

 

Dejansko je godlja za vpletene tako velika, da si sprva nihče od vpletenih ni upal pred kamere. Niti Matjaž Bunc, predsednik društva, ki je vzel denar, niti direktorica AstraZeneca v Sloveniji Melita Tovornik, ki je denar dala, niti zdaj že bivša predstojnica ljubljanske Kardiološke klinike Mirta Koželj, ki bojda ni vedela, da se sporna raziskava, ki sicer poteka na vseh treh nivojih slovenskega zdravstva in v vseh slovenskih bolnišnicah, dogaja tudi na njeni kliniki (pa čeprav je Bunc za časnik Delo dejal, da so ga na tej kliniki leta 2014 zadolžili za pripravo tega registra).

 

Razen suhoparne izjave za javnost je hrbet Matjažu Buncu obrnil tudi UKC Ljubljana, v katerem je zaposlen in kjer je kandidiral proti Koželjevi za novega predstojnika Kardiološke klinike. Matjaža Bunca za to mesto niso potrdili. Pozitivno nas preseneča, da mu niso stali ob strani niti z novinarsko konferenco, ki jih sicer radi prirejajo ob drugih cirkusih in aferah, ko so vpleteni pomembnejši zdravniki, čeprav je profesor Bunc po naših informacijah zelo blizu trenutno vladajoče SMC, od koder se je še pred kratkim slišalo, da bodo afero "zlahka pokrili". Naši viri iz Kardiološke klinike namreč vedo povedati, da naj bi gospod Bunc ob izbruhu afere lahkomiselno zamahnil z roko in izjavil, da je to stvar dveh elektronskih sporočil in bo zadeva urejena. Očitno niti sestra Violeta ni mogla pomagati?

 

Za Matjaža Bunca vodstvo UKC Ljubljana ni našlo usmiljenja v obliki novinarske konference v znamenitem Modrem salonu. Profesor je bil kaznovan s tem, da ni dobil potrditve za novega predstojnika ljubljanske kardiologije. Kar je pravilna odločitev, saj bi s sumom korupcije za vratom težko kredibilno začel in nadaljeval svoj mandat. UKC Ljubljana mu je izdal le opomin zaradi "postopkovne napake", višina donacije (50.000 evrov) pa ustanove, kjer se korupcija prislovično dogaja na vsakem vogalu in na letnem nivoju v zamejstvo odtekajo desetine milijonov evrov, očitno ni zmotila.

 

Kaznovali so tudi prejšnjo predstojnico oddelka, ki se ji je pravkar iztekel mandat, Mirto Koželj. Mandata ji niso podaljšali. Pravilna odločitev. Verjetno zato, ker za afere, ki so se v zadnjem času dogajale na njenem oddelku, uradno ni vedela. Ne gre namreč zgolj za afero Bunc - AstraZeneca. Tu je še afera Zorman z zelo preplačanimi žilnimi opornicami, v kateri je v zamejstvo samo iz UKC Ljubljana na leto odtekalo 2,5 milijona evrov. Gospa Koželj ni odstavila Zormana vse dokler škandal ni dobil medijskih razsežnosti in je zanj izvedela javnost. Bojda za afero ni vedela. Tudi za afero Bunc - AstraZeneca, v kateri se je razkrila beda domačijskih poslov v slovenski kardiologiji, Koželjeva uradno ni vedela. Verjetno ni vedela tudi za še nekatere druge, ki čakajo na razkritje v prihodnosti.

 

Gordijski vozel imenovanja novega predstojnika kardiološke klinike so čarovniki UKC Ljubljana začasno razrahljali. Žal ponovno z veliko napako. Za predstojnika so imenovali Matjaža Šinkovca. Ta ima glede na svoja leta (le nekaj let pred upokojitvijo) po mednarodnih merilih in standardih najverjetneje najslabše akademske dosežke med profesorji na Kardiološki kliniki, saj ima v revijah z indeksom znanstvenega citiranja objavljenih vsega skupaj le 15 člankov v 20 letih in tako dosega Hirschov indeks 8, kar je v mednarodnem smislu bore malo. S tem je gospod Šinkovec še eden tistih predstojnikov, ki nadaljujejo tradicijo UKCL, ki smo jo razkrili v trilogiji o okostnjakih lani poleti: ta ustanova na vodilna mesta imenuje z negativno selekcijo naplavljene  kadre, da krmila slučajno ne bi prevzel kdo, ki je objektivno sposoben in štrli iz slovenskega socialističnega povprečja. Če se to ne bo spremenilo, bo slovenska kardiologija še naprej tonila do bridkega dna.

 

 

Bunčeva napačna poteza

 

Zakaj se je Matjaž Bunc odločil za novinarsko konferenco, na kateri je prejšnji petek pojasnjeval afero z donacijo 50.000 evrov njegovemu društvu, nam ni jasno. Aferi, ki bi v javnosti počasi začela pojenjati, je dal s tem le nov pospešek. Zakaj se je odločil najeti podjetje Urednica d.o.o., tudi ni jasno. Kar se nas tiče, je vrgel denar skozi okno. Zakaj? Poglejmo skozi anatomijo in fiziologijo avdio posnetka, ki je nastal na novinarski konferenci, na katero smo bili prek elektronske pošte v četrtek, 4. februarja zvečer povabljeni tudi mi.

 

Vabilo nam je poslala direktorica podjetja Urednica d.o.o. Damjana Pondelek. Urednica d.o.o. je po podatkih z njihove spletne strani podjetje, ki varuje vaš ugled in dostojanstvo. Gre torej za podjetje, ki se ukvarja s kriznim menedžmentom.

 

 Damjana Pondelek

 

 

Podjetje Urednica d.o.o. upravlja krizne situacije, pravijo na spletni strani: "Specializirani smo za reševanje, upravljanje kriznih situacij v okoljih visokih tveganj in pričakovanj. Podprli vas bomo pri ustreznem odzivu in komuniciranju z vsemi, ki pričakujejo, potrebujejo, terjajo odgovore in rezultate."

 

Podjetje Urednica d.o.o. upravlja afere, pravijo na svoji spletni strani. Afera je politično, kapitalsko ali kako drugače motiviran pogrom, ki ga preganjalci sprožijo s ciljem uničiti družbeni status izpostavljenega posameznika, njegov ugled in dostojanstvo. Proti temu se znamo učinkovito boriti.

 

Verjetno so misili, da upravljajo posledice afer? No, kakor koli... Zakaj pravimo, da je Matjaž Bunc z najemom podjetja Urednica d.o.o. vrgel svoj denar skozi okno? Pojdimo po vrsti.

 

Napaka številka 1

 

Vabilo novinarjem na novinarsko konferenco, ki je potekala v petek, 5. februarja ob 13. uri, nam je direktorica podjetja za krizni menedžment Damjana Pondelek poslala v četrtek zvečer. Morda samo nam. V vsakem primeru se zdi, da si je želela na novinarski konferenci gospoda Bunca čim manj novinarjev.

 

Napaka številka 2

 

Afero je podjetje za krizni menedžment "urejalo" z novinarsko konferenco, na kateri je glavni akter pred mediji pojasnjeval v sejni sobi Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Prav ste prebrali: afero o sumu korupcije v javnem zdravstvu je podjetje za krizni menedžment organiziralo v prostorih institucije, ki naj bi ščitila pravice obubožanih delavcev različnih sektorjev družbe.

 

Napaka številka 3

 

Glede na zvočni posnetek konference za novinarje je Matjaž Bunc vrgel denar skozi okno predvsem zato, ker se zdi, da podjetje Urednica d.o.o. ni storilo nič drugega, kot organiziralo tiskovno konferenco, nanjo povabilo novinarje s svoje mailing liste ter zadevo posnelo. Kar bi lahko storil Bunc tudi sam. Glede na zatikanje, jecljanje in izmikanje nekaterim dejanskim vprašanjem ga je podjetje Urednica d.o.o. bolj slabo pripravilo na to, kako se je treba v krizni situaciji dejansko obnašati.

 

Napaka številka 4

 

Kakšno je sporočilo novinarske konference? Kriv je tisti, ki na napako opozori (mediji), ne pa tisti, ki dela narobe, morda celo koruptivno, in s tem daje razlog nekomu (medijem), da na napako(e) opozorijo in opozarjajo. Mediji so problem, ne pa človek, ki vzame 50.000 evrov.

 

Napaka številka 5

 

Izbira širši medijski javnosti manj znanega podjetja Urednica d.o.o. ni bila najboljša izbira. Če bi hotel imeti mir, bi moral Bunc najeti vsaj agencijo Pristop. Poleg tega je direktorica Urednice hči kandidata listi propadle Pozitivne Slovenije. Ob dejstvu, da je Matjaž Bunc brat Violete Bulc imamo v teh zgodbi dejansko preveč političnega balasta za resno menedžeriranje krize.

 

 

Anatomija nekega zagovora

 

Najboljša strategija preživetja v živem pesku je ta, da se ne premikaš. V tem smislu je direktorica podjetja za krizni menedžment naredila Matjažu Buncu veliko škode že s svojim uvodom v novinarsko konferenco. V prvih 100 sekundah. Dosegla je ravno obratni učinek od željenega. Gospa Pondelek je v uvodu v umirjenem tonu povedala, da gre pri sporni raziskavi za pomembno strokovno raziskavo društva o zdravju bolnikov s težko obliko srčne kapi, ki da je dvignila veliko prahu in nezaupanja. Gospa seveda ni povedala, da je najbolj sporno pri raziskavi to, da je farmacevtsko podjetje AstraZeneca s sedežem v Veliki Britaniji doniralo 50.000 evrov zasebnemu društvu univerzitetnega profesorja in kardiologa Matjaža Bunca (s sedežem v njegovi dnevni sobi) za izvajanje raziskave o bolnikih s srčno kapjo, ki se zdravijo v javnih zavodih in prejemajo prav zdravilo podjetja AstraZeneca.

 

Drugo, kar zmoti pri uvodu, je predpostavka, da gre za pomembno strokovno raziskavo. Pomembnost je precej vprašljiva, saj je bilo v tujini opravljenih v zadnjih 20 letih na tisoče raziskav v zvezi z bolniki s srčno kapjo. Raziskav, katerih rezultati so bili objavljeni v uglednih tujih revijah. Raziskav, na podlagi katerih so pisane mednarodno veljavne smernice za obravnavo bolnikov s srčno kapjo. Raziskav, na podlagi katerih so pisani ugledni mednarodni učbeniki s področja kardiologije. In predvsem raziskav, od katerih so bile številne mednarodne, prospektivne in randomizirane in ne neki retrospektivni registri na nacionalnem nivoju, ki se zdijo bolj dober izgovor za nakazilo 50.000 evrov denarja, ki si ga potem razdelijo udeleženci raziskave za osebno korist, kot pa resen prispevek v zakladnico svetovnega znanja. Ob vseh podatkih glede bolnikov s srčno kapjo v svetu nam na tej strani Alp res ni potrebno izumljati vode.

 

Kaj je mislila Pondelkova s težjo obliko srčne kapi, ni jasno. Bunc jo je slabo brifiral.

 

In četrto kar zmoti v uvodu, je misel, da je sporna raziskava dvignila veliko prahu in nezaupanja. Še enkrat gospa Pondelek: farmacevtsko podjetje je nakazalo 50.000 evrov zasebnemu društvu s sedežem na domačem naslovu profesorja, zaposlenega v javni ustanovi za izvajanje (privatiziranje) raziskave, ki zajema bolnike, ki se zdravijo v javnih ustanovah in prejemajo zdravilo prav tega podjetja. Kaj pa naj taka dejavnost dvigne drugega kot veliko prahu in nezaupanja?! Slabo krizno menedžeriranje - drugič.

 

Primer slabega kriznega menedžeriranja je tudi ponavljanje v kratkem časovnem intervalu. Strokovnjakinja kriznega menedžmenta je v razmaku nekaj sekund povedala, da je profesor doktor Matjaž Bunc priznani slovenski kardiolog. Kar je sicer res. Vendar pa daje prevelika frekvenca ponavljanja vseh okraskov in laskanja ponovno preveč patetike, ki v času krize in izvijanja iz krize prej škodi kot koristi.

 

Poleg naštetega je v prvih 100 sekundah novinarske konference gospa Pondelek dodala, da je Matjaž Bunc v klinično delo uvedel številne raziskave in nove metode, ki predstavljajo strokovni vrh slovenske kardiologije. Za Bunca bi bilo bolje, če ga ne bi pretirano hvalila. Matjaž Bunc sicer ni bil len. V revijah z mednarodnim indeksom citiranja je v svoji karieri objavil 68 enot. Kar je slovenske razmere lepa številka. Vendar pa se hudič spet skriva v podrobnostih: od tega je namreč le 11 enot (17%) iz področja kardiologije in le trije članki od skoraj sedemdesetih so iz ožjega področja interventne kardiologije, področja, na katerem je Bunc na tej strani Alp še posebej priznan. Ostalo pa so predvsem klinični primeri iz področja zastrupitev, predklinične študije na poskusnih živalih ter nekaj člankov iz področij, kot so ortopedija, abdominalna kirurgija ipd.

 

Najbolj posrečena ni bila v uvodu niti izjava, da Matjaž Bunc uspešno poučuje doma in v tujini. Še dobro, da imamo bivše republike SFRJ. Kajti to, da lahko poučuješ na severni strani Alp, je precej težje. Se pa tujina v vsakem primeru sliši dobro.

 

 

Kaj je povedal Matjaž Bunc

 

Kot glavni argument potrebe po taki raziskavi je navedel razlog, da se podatki o bolnikih s srčno kapjo ne zbirajo sistematično in da zato slovenski zdravniki ne vedo, kako dobro bolnike zdravijo. Hkrati je sicer dejal, da se bolnike zdravi po mednarodnih smernicah. Ni povsem jasno, kaj je Bunc želel povedati. Kajti če se bolnike zdravi po smernicah, potem se jih zdravi dobro. Posledično bi morali biti tudi podatki o umrljivosti in obolevnosti teh bolnikov primerljivi z že znanimi podatki iz tujih študij, ki so bile že zdavnaj in velikokrat objavljene v priznanih mednarodnih revijah. Torej raziskava ni nujno potrebna. Če pa že je, je na mestu javno vprašanje profesorici Mirti Koželj, ki je bila predstojnica Kardiološke klinike skoraj 10 let: zakaj ni potemtakem tovrstne raziskave organizirala že zdavnaj in uradno v okviru kardiološkega oddelka? Še posebej, ker je znano, da je ta bolezen srca najpogostejša v kardiologiji in tudi sicer v populaciji. Isto vprašanje gre gospodu Zlatku Frasu, predsedniku Združenja kardiologov Slovenije, ki se tudi zdi logična institucija za organizacijo registra najpogostejše bolezni srca in ožilja - ishemične bolezni s posledično srčno kapjo. Kako to, da takšnega registra že zdavnaj ni organiziralo nacionalno kardiološko združenje?

 

Bunc je v nadaljevanju povedal, da je bil za organizacijo registra zadolžen na kliniki oktobra 2014. Izjava je nenavadna, saj je nekdanja Bunčeva predhodnica Mirta Koželj zanikala, da bi karkoli vedela o tej raziskavi. Lahko pa da je gospa Koželj na raziskavo dejansko pozabila, ker je bila vprašana v naglici. Kdo bi vedel. Da bivša predstojnica ne bi nič vedela o študiji, je še posebej čudno tudi zato, ker je Bunc, kot je povedal na novinarski konferenci, študijo predstavil javnosti še dvakrat: kolegom na kliniki na internem sestanku in n na vseslovenskem sestanku interventnih kardiologov.

 

Glede protokola je Bunc povedal, da ga je na podlagi nekaj predhodnih sestankov izdelal kot glavni raziskovalec on sam, ga prijavil Komisiji za medicinsko etiko, pri čemer je navedel, da bo glavni izvajalec študije Kardiološka klinika UKCL. Tako pripravljena raziskava je bila s strani komisije odobrena. Je pa njen predsednik Božidar Voljč naknadno povedal, da bi komisija, če bi vedela za drugačne okoliščine (beri: da bo raziskavo dejansko izpeljalo zasebno društvo z denarjem prejetim od farmacevtske družbe, ki proizvaja zdravilo, ki ga dobivajo prav bolniki vključeni v raziskavo), presojala drugače (beri: raziskave ne bi odobrila). Če raziskave ne bi odobrila, raziskava ne bi potekala in s tem ne bi bilo razloga, da AstraZeneca nekomu nakaže 50.000 evrov.

 

Bunc je tudi dodal, da javnih sredstev za izvajanje takega registra praktično ni oziroma jih je zelo težko pridobiti. Glede na to, da gre za register najpogostejše bolezni v državi, je na prvi pogled morda res presenetljivo, da zanj ni večjega zanimanja na nacionalnem nivoju. Denimo s strani kardiološke klinike, Združenja kardiologov Slovenije, Inštituta za varovanje zdravja in podobnih institucij. Se odgovor morda skriva v tem, da regsiter AKS v resnici ni potreben, saj so podatki znani že iz številnih tujih študij, kot smo že prej omenili?

 

Na konferenci za medije je gospod Matjaž Bunc izjavil, da so stroški nastali predvsem s širjenjem študije izven UKCL ter zaradi potrebe po zagotavljanju tajnosti podatkov, vzdrževanju strežnika ( t.i. tehnični del študije). Kar pa nam spet nekako ne gre v enačbo. Podjetje AstraZeneca je namreč doniralo 50.000 evrov. Zdravnik, ki vnese podatke v register, dobi po naših podatkih za vnešenega bolnika bruto 45 evrov. Cilj je vnesti 1.000 bolnikov. Torej za tehnični del raziskave ostane borih 5.000 evrov. Ker zdravniki podatke v register najverjetneje vnašajo v službenem času, bi lahko Bunc za kritje tehničnih stroškov raziskave dejansko potreboval le 5.000 evrov (!?).

 

Kako pa je ravnal v konkretnem primeru, vemo. Sredstva je dobil od tam, kjer jih je dovolj. Iz farmacije. Ampak kdo je koga prosil za denar oziroma povabil k sodelovanju?. V odgovoru na naša vprašanja je Matjaž Bunc zapisal, da so dobili ponudbo za raziskavo od podjetja AstraZeneca. Toda gospa Melita Tovornik iz AstraZenece nam je odgovorila, da so dobili prošnjo za finančno podporo raziskave od Bunčevega društva. Na novinarski konferenci je Bunc malce spremenil svojo zgodbo in povedal, da je prosil za finančna sredstva farmacijo in da se je odzvalo eno farmacevtsko podjetje. Katero, vemo. Katero zdravilo proizvaja pa tudi.

 

Zakaj se je študija nenadoma in na hitro prenesla iz kardiološke klinike, ki je bila v vlogi za Etično komisijo navedena kot nosilec študije, na Bunčevo zasebno društvo, je Bunc argumentiral takole:

 

"Študijo je bilo potrebno čimprej začeti, kot sem vam omenil, podatkov nimamo, nujno je bilo potrebno zbrati podatke v dobro bolnikov."

 

Slovenski človek ima srčno kap že vse odkar je preplaval tisto rusko reko in se v naših genih naselil. Do oktobra 2014 ni nihče nikogar na naših tleh pooblastil za zbiranje podatkov. Zakaj se je po vseh tisočletjih pojavila takšna naglica prav pred dobrim letom dni?

 

Dodatno je Bunc na vprašanje novinarke pojasnil, da se je z začetkom študije, torej prenosom študije na društvo mudilo tudi zato, ker naj bi bilo črpanje sredstev časovno omejeno. Tudi vzrok za to nam ni jasen, saj ni šlo za javni razpis z določenimi datumi, pač pa za nakazilo denarja iz računa farmacevta na račun društva. Morda pa je kleč v tem, da se je to dogajalo konec leta 2014 in se je AstraZeneca na ta način tik pred koncem leta znebila 50.000 evrov, ki jih je lahko štela v davčno olajšavo?

 

Bunc obžaluje, da so mu kolegi sporočili kritike glede študije preko medijev in ne direktno. Naj pojasnimo, da smo bili na sporno raziskavo opozorjeni s strani našega vira na Kardiološki kliniki, ki se ni strinjal z načinom izvedbe študije. Zakaj smo bili obveščeni ravno v času Bunčeve kandidature za predstojnika klinike, bo moral razčistiti s svojimi kolegi na kliniki sam. Nas zanima le javni interes in zato smo to zgodbo tudi objavili.

 

Profesor je svoja pojasnila zaključil s sporočilom, da na UKCL v dani situaciji iščejo rešitev, kako študijo dokončati s prenosom na UKCL, ker je velikega pomena in dobro zastavljena. Ali bodo zdravniki sporna sredstva, prejeta na sporen način podjetju AstraZeneca tudi vrnili, ni znano. Študija bo po besedah Matjaža Bunca prenešena na UKCL, če se bo sponzor študije s tem strinjal. Bo AstraZeneca v tem primeru od Društva za širitev znanja in raziskovanje v medicini terjala nazaj že porabljena sredstva?

 

Zanimivo bi bilo tudi preveriti, na kakšen način so zdravniki sredstva za vnešene bolnike prejemali od društva. Prek avtorske pogodbe? Vnašanje podatkov v register najbrž ne velja za avtorsko delo. Morda preko popoldanskih s.p.-jev? Kaj so v tem primeru navedli na izstavljenih računih? Morda vnašanje podatkov o bolnikih, zdravljenih v javnih ustanovah v službenem času z namenom zaslužka na popoldanskem s.p.-ju? Bo v primeru vračanja denarja AstraZeneci DURS vrnil odtegnjen davek?

 

Na vprašanje novinarke Dela, zakaj študija ni bila financirana prek UKCL, kot je običajno za tovrstne študije, je Bunc odgovoril, "da so se tako odločili predvsem zato, ker zakonitosti velikih sistemov včasih preprečujejo učinkovito izvedbo študij". Če prevedemo: UKCL ima res neživljenjski in neumen pravilnik o financiranju študij. Pravilnik, ki raziskovalce naravnost odvrača od tega, da bi se trudili študije pripeljati v ustanovo. In včasih gre tudi za ugledne mednarodne študije, s katerimi bi se klinike in posamezniki lahko resno pohvalili. Zaradi tega pravilnika raziskovalcem dejansko ostane za razdeliti le 30% osnovne pogače. 70% zadrži UKCL zase. Kar je verjetno še en neslavni unikum največje slovenske bolnišnice.

 

Če pogledamo na konkretnem primeru, bi od 45.000 evrov raziskovalcem za razdeliti ostalo le 15.000 evrov. Ker je cilj v register vnesti 1.000 bolnikov, bi vnos na bolnika prinesel le 15 evrov bruto. Ker je raziskovalcev 15, si lahko predstavljate kakšen boj bi bil glede tega. kdo bo vnesel koliko bolnikov. Zadeva bi propadla že v štartu. In tako potomec Praslovana še vedno ne bi imel registra bolnikov s srčno kapjo. Torej je bilo potrebno najti rešitev. Kreativna znanost.

 

Na vprašanje, ali je vpisovanje bolnikov v register povezano s predpisovanjem zdravila AstraZenece, pa je Bunc povedal dve zanimivi premisi. Prvič, da so bolniki vpisani anonimno in drugič, da gre za retrospektivno vpisovanje, torej za nazaj. Sklenil je, da zato ni bilo možno vplivati na to, katero zdravilo bodo prejeli.

 

Če so bolniki vpisani anonimno, kar je neobičajno, potem je zanimivo, kako je lahko kot glavni raziskovalec prepričan, da so podatki sploh relevantni. V potrebi po večjem zaslužku bi teoretično lahko nek zdravnik vpisal kar neobstoječe bolnike, saj preverljivosti ni. Tako zastavljen register nima nobene akademske vrednosti. Kar se retrospektivnosti tiče, je pa tako, da to sicer drži, vendar se lahko zdravniki AstraZeneci oddolžijo tako, da v zahvalo predpisujejo predvsem njeno zdravilo. Na splošno. Ne za konkretne bolnike, ki so vnešeni v register. Pač pa zaradi njih.

 

Proti koncu so profesorja Bunca novinarji vprašali tudi, kaj dobi v zameno za donacijo 50.000 AstraZeneca, pa se je konkretnemu odgovoru izmuznil in pojasnil, da bodo rezultati študije javno dostopni.

 

 

Nekaj se vseeno premika

 

Vodstvo UKC Ljubljana nas je v aferi Bunc - AstraZeneca pozitivno presenetilo. Končno je potegnilo neko konkretno potezo ob razkritem sumu koruptivnega ravnanja. Pandorina skrinjica, ki smo jo s tem odprli, nas opogumlja, da bomo z razkrivanji rabot v slovenskem zdravstvu nadaljevali in pripomogli k njegovemu očiščenju. Zato nam, dragi bralci, še naprej pošiljajte informacije o konkretnih koruptivnih primerih in naša vedno bolj specializirana ekipa v uredništvu se bo ukvarjala intenzivno z vsako posebej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
9
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,162
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,426
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,578
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,261
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,041
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,153
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,108
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 889
10/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,976