Razkrivamo

Krizni menedžment na tiskovni konferenci Matjažu Buncu ni ravno koristil

Afera Bunc - AstraZeneca, ki smo jo na Portalu PLUS razkrili pred tremi tedni, je dobila dva pospeška v javnosti in s tem postala problem, ki se ga ne da enostavno pomesti pod preprogo.

10.02.2016 07:36
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   matjaž bunc   violeta bulc   društvo   astrazeneca   ukc ljubljana   mirta koželj   damjana pondelek   urednica

Foto: Boštjan Tacol

Vodstvo UKC Ljubljana nas je v aferi Bunc - AstraZeneca pozitivno presenetilo. Končno je potegnilo neko konkretno potezo ob razkritem sumu koruptivnega ravnanja. Pandorina skrinjica, ki smo jo s tem odprli, nas opogumlja, da bomo z razkrivanji rabot v slovenskem zdravstvu nadaljevali in pripomogli k njegovemu očiščenju. Zato nam, dragi bralci, še naprej pošiljajte informacije o konkretnih koruptivnih primerih in naša vedno bolj specializirana ekipa v uredništvu se bo ukvarjala intenzivno z vsako posebej.

Prejšnji ponedeljek je podrobnosti afere v osrednjem Dnevniku povzela RTV Slovenija. In to kljub temu, da so v vladajoči SMC, katere varovanec je očitno profesor Bunc, po naših informacijah objavo prispevka skušali preprečiti. Pet dni kasneje je v imenu Matjaža Bunca podjetje Urednica d.o.o. sklicalo novinarsko konferenco, da bi pojasnili afero oziroma omejili njene posledice. Gre za podjetje, ki "varuje vaš ugled in dostojanstvo", kot pravi njihov slogan, med bolj znanimi strankami pa je tudi generalno državno tožilstvo oziroma njegov predstojnik Zvonko Fišer.

 

Bistvo afere, ki smo jo razkrili na Portalu PLUS, je nakazilo 50.000 evrov na zasebno društvo Matjaža Bunca, sicer kardiologa in profesorja na UKC Ljubljana, s sedežem v njegovi dnevni sobi, ki ga je britanska farmacevtska multinacionalka AstraZeneca donirala za izvajanje Registra AKS, raziskave bolnikov s srčno kapjo, ki se zdravijo v javnih bolnišnicah po Sloveniji. AstraZeneca proizvaja zdravilo, ki ga 12 mesecev po srčni kapi dobivajo ravno bolniki, direktorica ljubljanske podružnice AstraZeneca Melita Tovornik pa je zanikala, da bi bila donacija kakor koli povezana z zagotavljanjem monopolnega položaja njihovega zdravila.

 

Dejansko je godlja za vpletene tako velika, da si sprva nihče od vpletenih ni upal pred kamere. Niti Matjaž Bunc, predsednik društva, ki je vzel denar, niti direktorica AstraZeneca v Sloveniji Melita Tovornik, ki je denar dala, niti zdaj že bivša predstojnica ljubljanske Kardiološke klinike Mirta Koželj, ki bojda ni vedela, da se sporna raziskava, ki sicer poteka na vseh treh nivojih slovenskega zdravstva in v vseh slovenskih bolnišnicah, dogaja tudi na njeni kliniki (pa čeprav je Bunc za časnik Delo dejal, da so ga na tej kliniki leta 2014 zadolžili za pripravo tega registra).

 

Razen suhoparne izjave za javnost je hrbet Matjažu Buncu obrnil tudi UKC Ljubljana, v katerem je zaposlen in kjer je kandidiral proti Koželjevi za novega predstojnika Kardiološke klinike. Matjaža Bunca za to mesto niso potrdili. Pozitivno nas preseneča, da mu niso stali ob strani niti z novinarsko konferenco, ki jih sicer radi prirejajo ob drugih cirkusih in aferah, ko so vpleteni pomembnejši zdravniki, čeprav je profesor Bunc po naših informacijah zelo blizu trenutno vladajoče SMC, od koder se je še pred kratkim slišalo, da bodo afero "zlahka pokrili". Naši viri iz Kardiološke klinike namreč vedo povedati, da naj bi gospod Bunc ob izbruhu afere lahkomiselno zamahnil z roko in izjavil, da je to stvar dveh elektronskih sporočil in bo zadeva urejena. Očitno niti sestra Violeta ni mogla pomagati?

 

Za Matjaža Bunca vodstvo UKC Ljubljana ni našlo usmiljenja v obliki novinarske konference v znamenitem Modrem salonu. Profesor je bil kaznovan s tem, da ni dobil potrditve za novega predstojnika ljubljanske kardiologije. Kar je pravilna odločitev, saj bi s sumom korupcije za vratom težko kredibilno začel in nadaljeval svoj mandat. UKC Ljubljana mu je izdal le opomin zaradi "postopkovne napake", višina donacije (50.000 evrov) pa ustanove, kjer se korupcija prislovično dogaja na vsakem vogalu in na letnem nivoju v zamejstvo odtekajo desetine milijonov evrov, očitno ni zmotila.

 

Kaznovali so tudi prejšnjo predstojnico oddelka, ki se ji je pravkar iztekel mandat, Mirto Koželj. Mandata ji niso podaljšali. Pravilna odločitev. Verjetno zato, ker za afere, ki so se v zadnjem času dogajale na njenem oddelku, uradno ni vedela. Ne gre namreč zgolj za afero Bunc - AstraZeneca. Tu je še afera Zorman z zelo preplačanimi žilnimi opornicami, v kateri je v zamejstvo samo iz UKC Ljubljana na leto odtekalo 2,5 milijona evrov. Gospa Koželj ni odstavila Zormana vse dokler škandal ni dobil medijskih razsežnosti in je zanj izvedela javnost. Bojda za afero ni vedela. Tudi za afero Bunc - AstraZeneca, v kateri se je razkrila beda domačijskih poslov v slovenski kardiologiji, Koželjeva uradno ni vedela. Verjetno ni vedela tudi za še nekatere druge, ki čakajo na razkritje v prihodnosti.

 

Gordijski vozel imenovanja novega predstojnika kardiološke klinike so čarovniki UKC Ljubljana začasno razrahljali. Žal ponovno z veliko napako. Za predstojnika so imenovali Matjaža Šinkovca. Ta ima glede na svoja leta (le nekaj let pred upokojitvijo) po mednarodnih merilih in standardih najverjetneje najslabše akademske dosežke med profesorji na Kardiološki kliniki, saj ima v revijah z indeksom znanstvenega citiranja objavljenih vsega skupaj le 15 člankov v 20 letih in tako dosega Hirschov indeks 8, kar je v mednarodnem smislu bore malo. S tem je gospod Šinkovec še eden tistih predstojnikov, ki nadaljujejo tradicijo UKCL, ki smo jo razkrili v trilogiji o okostnjakih lani poleti: ta ustanova na vodilna mesta imenuje z negativno selekcijo naplavljene  kadre, da krmila slučajno ne bi prevzel kdo, ki je objektivno sposoben in štrli iz slovenskega socialističnega povprečja. Če se to ne bo spremenilo, bo slovenska kardiologija še naprej tonila do bridkega dna.

 

 

Bunčeva napačna poteza

 

Zakaj se je Matjaž Bunc odločil za novinarsko konferenco, na kateri je prejšnji petek pojasnjeval afero z donacijo 50.000 evrov njegovemu društvu, nam ni jasno. Aferi, ki bi v javnosti počasi začela pojenjati, je dal s tem le nov pospešek. Zakaj se je odločil najeti podjetje Urednica d.o.o., tudi ni jasno. Kar se nas tiče, je vrgel denar skozi okno. Zakaj? Poglejmo skozi anatomijo in fiziologijo avdio posnetka, ki je nastal na novinarski konferenci, na katero smo bili prek elektronske pošte v četrtek, 4. februarja zvečer povabljeni tudi mi.

 

Vabilo nam je poslala direktorica podjetja Urednica d.o.o. Damjana Pondelek. Urednica d.o.o. je po podatkih z njihove spletne strani podjetje, ki varuje vaš ugled in dostojanstvo. Gre torej za podjetje, ki se ukvarja s kriznim menedžmentom.

 

 Damjana Pondelek

 

 

Podjetje Urednica d.o.o. upravlja krizne situacije, pravijo na spletni strani: "Specializirani smo za reševanje, upravljanje kriznih situacij v okoljih visokih tveganj in pričakovanj. Podprli vas bomo pri ustreznem odzivu in komuniciranju z vsemi, ki pričakujejo, potrebujejo, terjajo odgovore in rezultate."

 

Podjetje Urednica d.o.o. upravlja afere, pravijo na svoji spletni strani. Afera je politično, kapitalsko ali kako drugače motiviran pogrom, ki ga preganjalci sprožijo s ciljem uničiti družbeni status izpostavljenega posameznika, njegov ugled in dostojanstvo. Proti temu se znamo učinkovito boriti.

 

Verjetno so misili, da upravljajo posledice afer? No, kakor koli... Zakaj pravimo, da je Matjaž Bunc z najemom podjetja Urednica d.o.o. vrgel svoj denar skozi okno? Pojdimo po vrsti.

 

Napaka številka 1

 

Vabilo novinarjem na novinarsko konferenco, ki je potekala v petek, 5. februarja ob 13. uri, nam je direktorica podjetja za krizni menedžment Damjana Pondelek poslala v četrtek zvečer. Morda samo nam. V vsakem primeru se zdi, da si je želela na novinarski konferenci gospoda Bunca čim manj novinarjev.

 

Napaka številka 2

 

Afero je podjetje za krizni menedžment "urejalo" z novinarsko konferenco, na kateri je glavni akter pred mediji pojasnjeval v sejni sobi Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Prav ste prebrali: afero o sumu korupcije v javnem zdravstvu je podjetje za krizni menedžment organiziralo v prostorih institucije, ki naj bi ščitila pravice obubožanih delavcev različnih sektorjev družbe.

 

Napaka številka 3

 

Glede na zvočni posnetek konference za novinarje je Matjaž Bunc vrgel denar skozi okno predvsem zato, ker se zdi, da podjetje Urednica d.o.o. ni storilo nič drugega, kot organiziralo tiskovno konferenco, nanjo povabilo novinarje s svoje mailing liste ter zadevo posnelo. Kar bi lahko storil Bunc tudi sam. Glede na zatikanje, jecljanje in izmikanje nekaterim dejanskim vprašanjem ga je podjetje Urednica d.o.o. bolj slabo pripravilo na to, kako se je treba v krizni situaciji dejansko obnašati.

 

Napaka številka 4

 

Kakšno je sporočilo novinarske konference? Kriv je tisti, ki na napako opozori (mediji), ne pa tisti, ki dela narobe, morda celo koruptivno, in s tem daje razlog nekomu (medijem), da na napako(e) opozorijo in opozarjajo. Mediji so problem, ne pa človek, ki vzame 50.000 evrov.

 

Napaka številka 5

 

Izbira širši medijski javnosti manj znanega podjetja Urednica d.o.o. ni bila najboljša izbira. Če bi hotel imeti mir, bi moral Bunc najeti vsaj agencijo Pristop. Poleg tega je direktorica Urednice hči kandidata listi propadle Pozitivne Slovenije. Ob dejstvu, da je Matjaž Bunc brat Violete Bulc imamo v teh zgodbi dejansko preveč političnega balasta za resno menedžeriranje krize.

 

 

Anatomija nekega zagovora

 

Najboljša strategija preživetja v živem pesku je ta, da se ne premikaš. V tem smislu je direktorica podjetja za krizni menedžment naredila Matjažu Buncu veliko škode že s svojim uvodom v novinarsko konferenco. V prvih 100 sekundah. Dosegla je ravno obratni učinek od željenega. Gospa Pondelek je v uvodu v umirjenem tonu povedala, da gre pri sporni raziskavi za pomembno strokovno raziskavo društva o zdravju bolnikov s težko obliko srčne kapi, ki da je dvignila veliko prahu in nezaupanja. Gospa seveda ni povedala, da je najbolj sporno pri raziskavi to, da je farmacevtsko podjetje AstraZeneca s sedežem v Veliki Britaniji doniralo 50.000 evrov zasebnemu društvu univerzitetnega profesorja in kardiologa Matjaža Bunca (s sedežem v njegovi dnevni sobi) za izvajanje raziskave o bolnikih s srčno kapjo, ki se zdravijo v javnih zavodih in prejemajo prav zdravilo podjetja AstraZeneca.

 

Drugo, kar zmoti pri uvodu, je predpostavka, da gre za pomembno strokovno raziskavo. Pomembnost je precej vprašljiva, saj je bilo v tujini opravljenih v zadnjih 20 letih na tisoče raziskav v zvezi z bolniki s srčno kapjo. Raziskav, katerih rezultati so bili objavljeni v uglednih tujih revijah. Raziskav, na podlagi katerih so pisane mednarodno veljavne smernice za obravnavo bolnikov s srčno kapjo. Raziskav, na podlagi katerih so pisani ugledni mednarodni učbeniki s področja kardiologije. In predvsem raziskav, od katerih so bile številne mednarodne, prospektivne in randomizirane in ne neki retrospektivni registri na nacionalnem nivoju, ki se zdijo bolj dober izgovor za nakazilo 50.000 evrov denarja, ki si ga potem razdelijo udeleženci raziskave za osebno korist, kot pa resen prispevek v zakladnico svetovnega znanja. Ob vseh podatkih glede bolnikov s srčno kapjo v svetu nam na tej strani Alp res ni potrebno izumljati vode.

 

Kaj je mislila Pondelkova s težjo obliko srčne kapi, ni jasno. Bunc jo je slabo brifiral.

 

In četrto kar zmoti v uvodu, je misel, da je sporna raziskava dvignila veliko prahu in nezaupanja. Še enkrat gospa Pondelek: farmacevtsko podjetje je nakazalo 50.000 evrov zasebnemu društvu s sedežem na domačem naslovu profesorja, zaposlenega v javni ustanovi za izvajanje (privatiziranje) raziskave, ki zajema bolnike, ki se zdravijo v javnih ustanovah in prejemajo zdravilo prav tega podjetja. Kaj pa naj taka dejavnost dvigne drugega kot veliko prahu in nezaupanja?! Slabo krizno menedžeriranje - drugič.

 

Primer slabega kriznega menedžeriranja je tudi ponavljanje v kratkem časovnem intervalu. Strokovnjakinja kriznega menedžmenta je v razmaku nekaj sekund povedala, da je profesor doktor Matjaž Bunc priznani slovenski kardiolog. Kar je sicer res. Vendar pa daje prevelika frekvenca ponavljanja vseh okraskov in laskanja ponovno preveč patetike, ki v času krize in izvijanja iz krize prej škodi kot koristi.

 

Poleg naštetega je v prvih 100 sekundah novinarske konference gospa Pondelek dodala, da je Matjaž Bunc v klinično delo uvedel številne raziskave in nove metode, ki predstavljajo strokovni vrh slovenske kardiologije. Za Bunca bi bilo bolje, če ga ne bi pretirano hvalila. Matjaž Bunc sicer ni bil len. V revijah z mednarodnim indeksom citiranja je v svoji karieri objavil 68 enot. Kar je slovenske razmere lepa številka. Vendar pa se hudič spet skriva v podrobnostih: od tega je namreč le 11 enot (17%) iz področja kardiologije in le trije članki od skoraj sedemdesetih so iz ožjega področja interventne kardiologije, področja, na katerem je Bunc na tej strani Alp še posebej priznan. Ostalo pa so predvsem klinični primeri iz področja zastrupitev, predklinične študije na poskusnih živalih ter nekaj člankov iz področij, kot so ortopedija, abdominalna kirurgija ipd.

 

Najbolj posrečena ni bila v uvodu niti izjava, da Matjaž Bunc uspešno poučuje doma in v tujini. Še dobro, da imamo bivše republike SFRJ. Kajti to, da lahko poučuješ na severni strani Alp, je precej težje. Se pa tujina v vsakem primeru sliši dobro.

 

 

Kaj je povedal Matjaž Bunc

 

Kot glavni argument potrebe po taki raziskavi je navedel razlog, da se podatki o bolnikih s srčno kapjo ne zbirajo sistematično in da zato slovenski zdravniki ne vedo, kako dobro bolnike zdravijo. Hkrati je sicer dejal, da se bolnike zdravi po mednarodnih smernicah. Ni povsem jasno, kaj je Bunc želel povedati. Kajti če se bolnike zdravi po smernicah, potem se jih zdravi dobro. Posledično bi morali biti tudi podatki o umrljivosti in obolevnosti teh bolnikov primerljivi z že znanimi podatki iz tujih študij, ki so bile že zdavnaj in velikokrat objavljene v priznanih mednarodnih revijah. Torej raziskava ni nujno potrebna. Če pa že je, je na mestu javno vprašanje profesorici Mirti Koželj, ki je bila predstojnica Kardiološke klinike skoraj 10 let: zakaj ni potemtakem tovrstne raziskave organizirala že zdavnaj in uradno v okviru kardiološkega oddelka? Še posebej, ker je znano, da je ta bolezen srca najpogostejša v kardiologiji in tudi sicer v populaciji. Isto vprašanje gre gospodu Zlatku Frasu, predsedniku Združenja kardiologov Slovenije, ki se tudi zdi logična institucija za organizacijo registra najpogostejše bolezni srca in ožilja - ishemične bolezni s posledično srčno kapjo. Kako to, da takšnega registra že zdavnaj ni organiziralo nacionalno kardiološko združenje?

 

Bunc je v nadaljevanju povedal, da je bil za organizacijo registra zadolžen na kliniki oktobra 2014. Izjava je nenavadna, saj je nekdanja Bunčeva predhodnica Mirta Koželj zanikala, da bi karkoli vedela o tej raziskavi. Lahko pa da je gospa Koželj na raziskavo dejansko pozabila, ker je bila vprašana v naglici. Kdo bi vedel. Da bivša predstojnica ne bi nič vedela o študiji, je še posebej čudno tudi zato, ker je Bunc, kot je povedal na novinarski konferenci, študijo predstavil javnosti še dvakrat: kolegom na kliniki na internem sestanku in n na vseslovenskem sestanku interventnih kardiologov.

 

Glede protokola je Bunc povedal, da ga je na podlagi nekaj predhodnih sestankov izdelal kot glavni raziskovalec on sam, ga prijavil Komisiji za medicinsko etiko, pri čemer je navedel, da bo glavni izvajalec študije Kardiološka klinika UKCL. Tako pripravljena raziskava je bila s strani komisije odobrena. Je pa njen predsednik Božidar Voljč naknadno povedal, da bi komisija, če bi vedela za drugačne okoliščine (beri: da bo raziskavo dejansko izpeljalo zasebno društvo z denarjem prejetim od farmacevtske družbe, ki proizvaja zdravilo, ki ga dobivajo prav bolniki vključeni v raziskavo), presojala drugače (beri: raziskave ne bi odobrila). Če raziskave ne bi odobrila, raziskava ne bi potekala in s tem ne bi bilo razloga, da AstraZeneca nekomu nakaže 50.000 evrov.

 

Bunc je tudi dodal, da javnih sredstev za izvajanje takega registra praktično ni oziroma jih je zelo težko pridobiti. Glede na to, da gre za register najpogostejše bolezni v državi, je na prvi pogled morda res presenetljivo, da zanj ni večjega zanimanja na nacionalnem nivoju. Denimo s strani kardiološke klinike, Združenja kardiologov Slovenije, Inštituta za varovanje zdravja in podobnih institucij. Se odgovor morda skriva v tem, da regsiter AKS v resnici ni potreben, saj so podatki znani že iz številnih tujih študij, kot smo že prej omenili?

 

Na konferenci za medije je gospod Matjaž Bunc izjavil, da so stroški nastali predvsem s širjenjem študije izven UKCL ter zaradi potrebe po zagotavljanju tajnosti podatkov, vzdrževanju strežnika ( t.i. tehnični del študije). Kar pa nam spet nekako ne gre v enačbo. Podjetje AstraZeneca je namreč doniralo 50.000 evrov. Zdravnik, ki vnese podatke v register, dobi po naših podatkih za vnešenega bolnika bruto 45 evrov. Cilj je vnesti 1.000 bolnikov. Torej za tehnični del raziskave ostane borih 5.000 evrov. Ker zdravniki podatke v register najverjetneje vnašajo v službenem času, bi lahko Bunc za kritje tehničnih stroškov raziskave dejansko potreboval le 5.000 evrov (!?).

 

Kako pa je ravnal v konkretnem primeru, vemo. Sredstva je dobil od tam, kjer jih je dovolj. Iz farmacije. Ampak kdo je koga prosil za denar oziroma povabil k sodelovanju?. V odgovoru na naša vprašanja je Matjaž Bunc zapisal, da so dobili ponudbo za raziskavo od podjetja AstraZeneca. Toda gospa Melita Tovornik iz AstraZenece nam je odgovorila, da so dobili prošnjo za finančno podporo raziskave od Bunčevega društva. Na novinarski konferenci je Bunc malce spremenil svojo zgodbo in povedal, da je prosil za finančna sredstva farmacijo in da se je odzvalo eno farmacevtsko podjetje. Katero, vemo. Katero zdravilo proizvaja pa tudi.

 

Zakaj se je študija nenadoma in na hitro prenesla iz kardiološke klinike, ki je bila v vlogi za Etično komisijo navedena kot nosilec študije, na Bunčevo zasebno društvo, je Bunc argumentiral takole:

 

"Študijo je bilo potrebno čimprej začeti, kot sem vam omenil, podatkov nimamo, nujno je bilo potrebno zbrati podatke v dobro bolnikov."

 

Slovenski človek ima srčno kap že vse odkar je preplaval tisto rusko reko in se v naših genih naselil. Do oktobra 2014 ni nihče nikogar na naših tleh pooblastil za zbiranje podatkov. Zakaj se je po vseh tisočletjih pojavila takšna naglica prav pred dobrim letom dni?

 

Dodatno je Bunc na vprašanje novinarke pojasnil, da se je z začetkom študije, torej prenosom študije na društvo mudilo tudi zato, ker naj bi bilo črpanje sredstev časovno omejeno. Tudi vzrok za to nam ni jasen, saj ni šlo za javni razpis z določenimi datumi, pač pa za nakazilo denarja iz računa farmacevta na račun društva. Morda pa je kleč v tem, da se je to dogajalo konec leta 2014 in se je AstraZeneca na ta način tik pred koncem leta znebila 50.000 evrov, ki jih je lahko štela v davčno olajšavo?

 

Bunc obžaluje, da so mu kolegi sporočili kritike glede študije preko medijev in ne direktno. Naj pojasnimo, da smo bili na sporno raziskavo opozorjeni s strani našega vira na Kardiološki kliniki, ki se ni strinjal z načinom izvedbe študije. Zakaj smo bili obveščeni ravno v času Bunčeve kandidature za predstojnika klinike, bo moral razčistiti s svojimi kolegi na kliniki sam. Nas zanima le javni interes in zato smo to zgodbo tudi objavili.

 

Profesor je svoja pojasnila zaključil s sporočilom, da na UKCL v dani situaciji iščejo rešitev, kako študijo dokončati s prenosom na UKCL, ker je velikega pomena in dobro zastavljena. Ali bodo zdravniki sporna sredstva, prejeta na sporen način podjetju AstraZeneca tudi vrnili, ni znano. Študija bo po besedah Matjaža Bunca prenešena na UKCL, če se bo sponzor študije s tem strinjal. Bo AstraZeneca v tem primeru od Društva za širitev znanja in raziskovanje v medicini terjala nazaj že porabljena sredstva?

 

Zanimivo bi bilo tudi preveriti, na kakšen način so zdravniki sredstva za vnešene bolnike prejemali od društva. Prek avtorske pogodbe? Vnašanje podatkov v register najbrž ne velja za avtorsko delo. Morda preko popoldanskih s.p.-jev? Kaj so v tem primeru navedli na izstavljenih računih? Morda vnašanje podatkov o bolnikih, zdravljenih v javnih ustanovah v službenem času z namenom zaslužka na popoldanskem s.p.-ju? Bo v primeru vračanja denarja AstraZeneci DURS vrnil odtegnjen davek?

 

Na vprašanje novinarke Dela, zakaj študija ni bila financirana prek UKCL, kot je običajno za tovrstne študije, je Bunc odgovoril, "da so se tako odločili predvsem zato, ker zakonitosti velikih sistemov včasih preprečujejo učinkovito izvedbo študij". Če prevedemo: UKCL ima res neživljenjski in neumen pravilnik o financiranju študij. Pravilnik, ki raziskovalce naravnost odvrača od tega, da bi se trudili študije pripeljati v ustanovo. In včasih gre tudi za ugledne mednarodne študije, s katerimi bi se klinike in posamezniki lahko resno pohvalili. Zaradi tega pravilnika raziskovalcem dejansko ostane za razdeliti le 30% osnovne pogače. 70% zadrži UKCL zase. Kar je verjetno še en neslavni unikum največje slovenske bolnišnice.

 

Če pogledamo na konkretnem primeru, bi od 45.000 evrov raziskovalcem za razdeliti ostalo le 15.000 evrov. Ker je cilj v register vnesti 1.000 bolnikov, bi vnos na bolnika prinesel le 15 evrov bruto. Ker je raziskovalcev 15, si lahko predstavljate kakšen boj bi bil glede tega. kdo bo vnesel koliko bolnikov. Zadeva bi propadla že v štartu. In tako potomec Praslovana še vedno ne bi imel registra bolnikov s srčno kapjo. Torej je bilo potrebno najti rešitev. Kreativna znanost.

 

Na vprašanje, ali je vpisovanje bolnikov v register povezano s predpisovanjem zdravila AstraZenece, pa je Bunc povedal dve zanimivi premisi. Prvič, da so bolniki vpisani anonimno in drugič, da gre za retrospektivno vpisovanje, torej za nazaj. Sklenil je, da zato ni bilo možno vplivati na to, katero zdravilo bodo prejeli.

 

Če so bolniki vpisani anonimno, kar je neobičajno, potem je zanimivo, kako je lahko kot glavni raziskovalec prepričan, da so podatki sploh relevantni. V potrebi po večjem zaslužku bi teoretično lahko nek zdravnik vpisal kar neobstoječe bolnike, saj preverljivosti ni. Tako zastavljen register nima nobene akademske vrednosti. Kar se retrospektivnosti tiče, je pa tako, da to sicer drži, vendar se lahko zdravniki AstraZeneci oddolžijo tako, da v zahvalo predpisujejo predvsem njeno zdravilo. Na splošno. Ne za konkretne bolnike, ki so vnešeni v register. Pač pa zaradi njih.

 

Proti koncu so profesorja Bunca novinarji vprašali tudi, kaj dobi v zameno za donacijo 50.000 AstraZeneca, pa se je konkretnemu odgovoru izmuznil in pojasnil, da bodo rezultati študije javno dostopni.

 

 

Nekaj se vseeno premika

 

Vodstvo UKC Ljubljana nas je v aferi Bunc - AstraZeneca pozitivno presenetilo. Končno je potegnilo neko konkretno potezo ob razkritem sumu koruptivnega ravnanja. Pandorina skrinjica, ki smo jo s tem odprli, nas opogumlja, da bomo z razkrivanji rabot v slovenskem zdravstvu nadaljevali in pripomogli k njegovemu očiščenju. Zato nam, dragi bralci, še naprej pošiljajte informacije o konkretnih koruptivnih primerih in naša vedno bolj specializirana ekipa v uredništvu se bo ukvarjala intenzivno z vsako posebej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.302
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.183
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 891
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755