Komentar

Kam so odšli vsi veliki voditelji?

Evropa je ostala brez velikih imen politike, državnikov ni več. Še slabše kaže Sloveniji: imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

10.02.2016 21:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   voditelji   politika   vlada   niccolo machiavelli

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase

Pred dvajsetimi leti so me med sprehodom po londonskih ulicah naskočili aktivisti Britanske revolucionarne komunistične partije. Izvajali so terensko akcijo osveščanja z naslovom "Kam so vsi heroji šli?".Njihova ključna poanta je bila, da so pozitivni in navdihujoči vzori pomembni za proces identifikacije in razvoj osebnosti. Poudarjali so, da za razliko od preteklih desetletij v medijih in javni zavesti ni več herojev, temveč so jih nadomestili prazni popularni liki ali pa velike osebe, ki pa so v vlogi žrtve bodisi zaradi bolezni ali kakega drugega življenjskega dogodka. In v tem so videli pomemben razlog za težave devetdesetih let, vsaj v zahodnem svetu.

 

Vloga vzorov in idealov v procesu identifikacije je ključni element razvoja osebnosti v vsaki družbi in v vseh časih. Temeljno vprašanje je, kakšni kulturni vzorci so za te procese na voljo v neki skupnosti. Številni sociologi že desetletja ugotavljajo, da so med značilnostmi našega časa tudi nestabilni okvirji identitet. Če je bilo nekoč ljudem precej bolj enostavno in razumljivo, kakšne družbene vloge so jim na voljo v življenju in v kakšne vzorce lahko vstopijo, so mladi danes pri iskanju svoje identitete prepuščeni samim sebi. Dejansko si mora vsakdo svojo identiteto sestaviti in zgraditi sam.

 

To seveda pomeni večjo stopnjo svobode v odnosu posameznika do družbe, v kateri se rodi in živi, a hkrati terja tudi precej več energije in povzroča določene psihološke učinke, s katerimi se soočajo današnje družbe. Naši biopsihološki mehanizmi namreč temeljijo na energetski učinkovitosti in si pri tem pomagajo s priročnim orodji, med katerimi so tudi kulturni vzorci, ki nam nudijo enostaven smisel. Pomanjkanje herojev, s katerimi bi se primerjali in ki bi nas navdihovali, so zato ena od težav današnjega časa ravno kot del siceršnjega pomanjkanja stebrov identifikacije.

 

 

Evropa brez voditeljev

 

Na ta dogodek sem se spomnil nedavno, ko mi je visoki predstavnik črnogorske politike dejal, da je ob srečanju črnogorskega in madžarskega vrha predsednik vlade Viktor Orban med razlogi za krizo Evropske unije in evropske politike na sploh izpostavil dejstvo, da v Evropi ni več velikih političnih voditeljev. 

Kako naj se denimo François Hollande primerja s François Mitterandom ali Jacquesom Chiracom? Evropska kriza je zato zanj predvsem kriza voditeljstva.

 

V Sloveniji taka izjava seveda ne more naleteti na odobravanje, saj slovenska intelektualna elita in medijski aparat dolga leta promovirajo drugačen okvir pogleda na skupnost in našo medsebojnost. Demokracijo vidijo kot razpršenost avtonomije in popolno dialoškost, medtem ko je zanje največja nevarnost ravno kult osebnosti, s čimer označijo vsakogar, ki stremi k vlogi velikega voditelja. To prepričanje je dodatno okrepljeno z določenimi koreninami naše polpretekle zgodovine. Naše generacije so sicer rasle z mitologijo velikega voditelja Tita in za tiste, ki niso imeli težav z režimom, je zgodba velike Jugoslavije predstavljala moment mobilizacije in ponosa, kar je izpolnjevalo naša življenja. A pod dežnikom tega mita je naše politično in gospodarsko življenje potekalo v mehanizmih, ki še danes določajo slovensko politiko.

 

V desetletjih pred osamosvojitvijo je bila pri nas politična moč skoncentrirana v centralnem komiteju partije in izvršni svet, današnja vlada, je bil predvsem tehnično in strokovno telo, ki je izvajalo odločitve, sprejete drugod. Danes je stanje zelo podobno. Imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

 

 

Impotentna politika je idealna za zakulisno omrežje

 

Zahteve po umiku politike iz gospodarstva in vseh javnih podsistemov, kjer naj se odločanje in delovanje povsem prepusti samoupravljanju stroke in izvajalcev teh podsistemov, nas je pripeljalo v stanje popolne anarhije. Namesto izvršnega sveta imamo profesorske vlade, namesto centralnega komiteja imamo razpršena omrežja, ki delujejo v pogojih pomanjkanja političnega voditeljstva in v takem okolju zasledujejo svoje interese.

 

Kaj se zgodi, ko ministrom prepovemo vplivanje na razne neodvisne agencije in državna podjetja v njihovih resorjih? Namesto demokratično izvoljene politike prevzamejo odločanje o našem življenju v roke ljudje in omrežja, ki jih javnost sploh ne pozna in ki svoje legitimnosti niso preverili na volitvah. Namesto poltičnega vodstva, ki jim mandat za upravljanje države podelimo volilci, dobimo razpuščen državni in gospodarski prostor, v katerem se na vsakem vrtičku svobodno igrajo tisti, ki so ga pač zasedli in ki sedaj branijo svoje pridobljene pozicije. Namesto izvajanja vizije in programa, ki bi ga na volitvah izbrali državljani, capljamo na mestu, ker se pot do sprememb in reform išče prek popolnega konsenza socialnega in strokovnega dialoga, ki ga seveda nihče ne more doseči. In nikogar ni, ki bi to capljanje presekal in pokazal jasno pot naprej.

 

Vse posledice takega sistema so se pokazale v zadnjem desetletju, ko smo zaključili drugi veliki korak naših generacij. Dobili smo državo kot prvi korak in nato podaljšana devetdeseta leta preživeli v procesu harmonizacije z evroatlantskimi integracijami. Oba koraka sta bila kompas dnevni politiki in vsaka posamezna odločitev se je lahko preverila s tem velikim strateškim okvirom.

 

Ko smo končali drugi korak, pa smo se malce izgubili. Politika pred desetletjem ni bila sposobna zastaviti tretjega velikega cilja, jasne vizije ekonomskega in družbenega razvoja v novih pogojih, v katere je vstopila Slovenija. In brez strateškega kompasa smo se izgubili v dnevnem politikantstvu.

 

 

Izgubljeni v lastni državi

 

Kdo se še spomni preroških besed takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška, ko je na poziv, naj odstopi, odgovoril: "... saj se boste potem pobili za moje nasledstvo..."? Takrat je bil zaradi te izjave tarča posmeha, a se je razvoj slovenske politike nagnil prav v to smer.

 

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz izvršilne politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase. Vedno novi obrazi, ki so politično vse bolj zeleni. Vedno nove vlade, ki so vse manj operativne. Vedno manj dejanskih odločitev in korakov.

 

Toda, ali lahko ta proces političnega vandranja vidimo kot čas iskanja novega velikega voditelja? Težko. Slovenska levica to desetletje išče tehničnega vladarja, ki bi poslušal vse in iskal popolno soglasje, ki bi naš sistem spremenilo tako, da bi vse ostalo isto. Iščemo torej mehke voditelje, da jim ne bi padlo na pamet uresničevanje kake vizije in programa, ki bi dejansko spremenil Slovenijo.

 

Lahko demokracija sploh deluje brez velikega voditelja? Pri tem vprašanju se pokaže, da je sam koncept demokracije prazen označevalec, ki ga priročno vsakdo lahko razume po svoje. Za ene je demokracija le proces ugotavljanja volje večine, ki odloča o svojem življenju, ne da bi ji ga vsiljevala kakršnakoli manjšina. Za druge je demokracija točno takšno življenje, kot si ga predstavljajo oni, vsak odklon od tega pa vodi v fašizem. In tako naprej.

 

Jaz demokracijo razumem predvsem kot zadovoljstvo ljudstva s svojimi vladarji, na kakršenkoli način se to zadovoljstvo že kaže. Če vladarji dosežejo neko raven varnosti in blaginje skupnosti, so že na dobri poti do podpore ljudstva. Če to nadgradijo še z osnovnim prepričanjem ljudi, da je življenje vsaj približno pošteno in izpolnjeno z nekim smislom, so s tem zaokrožili svoje poslanstvo.

 

 

Kdo so voditelji

 

Veliki voditelji se zavedajo teh nalog in poleg učinkovitega upravljanja z državnimi podsistemi poskrbijo tudi za klimo in prevladujoča prepričanja v svoji skupnosti. Poskrbijo tudi za zgodbo in vzdušje, v katerem zadovoljno ljudstvo ne išče alternative. Pri tem vsekakor poskrbijo tudi za identifikacijo, saj so jasni stebri identitete nujni za stabilnost v družbi in s tem za stabilnost politične oblasti.

 

Sodobna politična znanost svoj izvor vidi v obdobju renesanse, ki ga simbolizira Niccolo Machiavelli. Pa vendar današanja sistemska in tehnokratska politologija nima več pravega stika s tem izvorom sodobnega razmišljanja o politiki. V renesansi je bilo v ospredju zanimanja prav kakovostno vladanje ali buon governo, katerega osnovni pogoj je ravno veliki voditelj. Danes so v ospredju strukturna in sistemska vprašanja, ki se le redko dotaknejo tega, kar je v politiki bistveno - človeka.

 

Med Machiavellijevimi osrednjimi teoretskimi koncepti je razmerje med fortuno in virtu’. Prvo ne gre razumeti kot srečo, temveč kot usodo; kot to, kar v nek trenutek naplavi zgodovinska konjunktura. Torej je fortuna okvir podedovanega časa v nekem prostoru. Na drugi strani označuje virtu’ sposobnost velikega voditelja, da najprej razume in nato zagrabi to usodo v svoje vajeti.

 

Naloga velikega voditelja je torej zajahati glavno zgodovinsko nalogo pred njegovo skupnostjo. Sposobnost tehničnega upravljanja pa za to nalogo ni dovolj, saj lahko svojo vizijo in program izvaja le s podporo ljudstva.

 

Tudi Machiavelli je vladarju svetoval, da svojo moč utemelji v ljudstvu in da se v večnem boju med malimi in velikimi ali po njegovo med popolo magro in popolo grosso postavi na stran prvih. Zato mora biti sposoben poleg tehničnega vladanja upravljati tudi s prepričanji in počutjem ljudi. Poleg političnega, varnostnega in ekonomskega znanja mora torej biti doma tudi v psihologiji.

 

Za razumevanje našega današnjega političnega momenta je dobro odstiranje vseh celofanov, ki ga ovijajo. Od globalne krize pomanjkanja herojev in velikih voditeljev prek čisto slovenske tradicije impotentne politične fasade, ki omogoča dejansko vladanje nekim drugim ljudem, pa vse do pomanjkanja jasnega strateškega kompasa za dnevno politiko.

 

In kako naprej? Sedaj pač imamo, kar imamo. Vlada Mira Cerarja nam vlada, kot ve in zna. Brez političnih izkušenj se znotraj zapletenega birokratskega labirinta izgublja v dnevnih korakih malo sem, malo tam. Za razliko od izkušenih politikov, ki skozi leta blatenja in pljuvanja dobijo trdo kožo in sposobnost sprejemanja kritik, se ti instant politiki prvič v življenju znajdejo na praznem polju kot tarča vsega nezadovoljstva in besa ljudi. Zato nas ne sme čuditi njihova psihična stiska in užaljenost.

 

Ta vlada je prepričana, da dela fenomenalno in da so vse kritike zlobne in neupravičene. Povsem naraven psihološki mehanizem v takšnih stresnih situacijah je zapiranje vase in svoj svet prepričanj. Namesto spopadanja s kontekstom, v katerem deluje, se človek v stiski osredotoči na svoje čustveno doživljanje kritik, ki jih prejema iz tega konteksta.

 

Torej kako naprej? Pomembno bi bilo spremeniti dioptrijo našega pogleda na politiko in profil ljudi, ki jim zaupamo vodenje naše države in s tem konteksta našega življenja. Pomembno bi bilo, da presekamo s koreninami, ki nas držijo v neki povoženi preteklosti, če res želimo naprej. In ključno bi bilo, da začnemo iskati velike voditelje brez strahu, da bi to lahko ogrozilo demokracijo. Ravno nasprotno, to je pogoj delujoče demokracije, pogoj vladanja z zadovoljnim ljudstvom. Iz današnjega stanja lahko izstopimo le z močnim voditeljem, ki bo imel virtu’ za ta korak. Poiščimo ga.

 

 

Sebastjan Jeretič je strokovnjak za komuniciranja in soustanovitelj podjetja Neuroagencija, d.o.o..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,967
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,776
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,061
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,646
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,842
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,115
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,079
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,022
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,142