Komentar

Kam so odšli vsi veliki voditelji?

Evropa je ostala brez velikih imen politike, državnikov ni več. Še slabše kaže Sloveniji: imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

10.02.2016 21:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   voditelji   politika   vlada   niccolo machiavelli

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase

Pred dvajsetimi leti so me med sprehodom po londonskih ulicah naskočili aktivisti Britanske revolucionarne komunistične partije. Izvajali so terensko akcijo osveščanja z naslovom "Kam so vsi heroji šli?".Njihova ključna poanta je bila, da so pozitivni in navdihujoči vzori pomembni za proces identifikacije in razvoj osebnosti. Poudarjali so, da za razliko od preteklih desetletij v medijih in javni zavesti ni več herojev, temveč so jih nadomestili prazni popularni liki ali pa velike osebe, ki pa so v vlogi žrtve bodisi zaradi bolezni ali kakega drugega življenjskega dogodka. In v tem so videli pomemben razlog za težave devetdesetih let, vsaj v zahodnem svetu.

 

Vloga vzorov in idealov v procesu identifikacije je ključni element razvoja osebnosti v vsaki družbi in v vseh časih. Temeljno vprašanje je, kakšni kulturni vzorci so za te procese na voljo v neki skupnosti. Številni sociologi že desetletja ugotavljajo, da so med značilnostmi našega časa tudi nestabilni okvirji identitet. Če je bilo nekoč ljudem precej bolj enostavno in razumljivo, kakšne družbene vloge so jim na voljo v življenju in v kakšne vzorce lahko vstopijo, so mladi danes pri iskanju svoje identitete prepuščeni samim sebi. Dejansko si mora vsakdo svojo identiteto sestaviti in zgraditi sam.

 

To seveda pomeni večjo stopnjo svobode v odnosu posameznika do družbe, v kateri se rodi in živi, a hkrati terja tudi precej več energije in povzroča določene psihološke učinke, s katerimi se soočajo današnje družbe. Naši biopsihološki mehanizmi namreč temeljijo na energetski učinkovitosti in si pri tem pomagajo s priročnim orodji, med katerimi so tudi kulturni vzorci, ki nam nudijo enostaven smisel. Pomanjkanje herojev, s katerimi bi se primerjali in ki bi nas navdihovali, so zato ena od težav današnjega časa ravno kot del siceršnjega pomanjkanja stebrov identifikacije.

 

 

Evropa brez voditeljev

 

Na ta dogodek sem se spomnil nedavno, ko mi je visoki predstavnik črnogorske politike dejal, da je ob srečanju črnogorskega in madžarskega vrha predsednik vlade Viktor Orban med razlogi za krizo Evropske unije in evropske politike na sploh izpostavil dejstvo, da v Evropi ni več velikih političnih voditeljev. 

Kako naj se denimo François Hollande primerja s François Mitterandom ali Jacquesom Chiracom? Evropska kriza je zato zanj predvsem kriza voditeljstva.

 

V Sloveniji taka izjava seveda ne more naleteti na odobravanje, saj slovenska intelektualna elita in medijski aparat dolga leta promovirajo drugačen okvir pogleda na skupnost in našo medsebojnost. Demokracijo vidijo kot razpršenost avtonomije in popolno dialoškost, medtem ko je zanje največja nevarnost ravno kult osebnosti, s čimer označijo vsakogar, ki stremi k vlogi velikega voditelja. To prepričanje je dodatno okrepljeno z določenimi koreninami naše polpretekle zgodovine. Naše generacije so sicer rasle z mitologijo velikega voditelja Tita in za tiste, ki niso imeli težav z režimom, je zgodba velike Jugoslavije predstavljala moment mobilizacije in ponosa, kar je izpolnjevalo naša življenja. A pod dežnikom tega mita je naše politično in gospodarsko življenje potekalo v mehanizmih, ki še danes določajo slovensko politiko.

 

V desetletjih pred osamosvojitvijo je bila pri nas politična moč skoncentrirana v centralnem komiteju partije in izvršni svet, današnja vlada, je bil predvsem tehnično in strokovno telo, ki je izvajalo odločitve, sprejete drugod. Danes je stanje zelo podobno. Imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

 

 

Impotentna politika je idealna za zakulisno omrežje

 

Zahteve po umiku politike iz gospodarstva in vseh javnih podsistemov, kjer naj se odločanje in delovanje povsem prepusti samoupravljanju stroke in izvajalcev teh podsistemov, nas je pripeljalo v stanje popolne anarhije. Namesto izvršnega sveta imamo profesorske vlade, namesto centralnega komiteja imamo razpršena omrežja, ki delujejo v pogojih pomanjkanja političnega voditeljstva in v takem okolju zasledujejo svoje interese.

 

Kaj se zgodi, ko ministrom prepovemo vplivanje na razne neodvisne agencije in državna podjetja v njihovih resorjih? Namesto demokratično izvoljene politike prevzamejo odločanje o našem življenju v roke ljudje in omrežja, ki jih javnost sploh ne pozna in ki svoje legitimnosti niso preverili na volitvah. Namesto poltičnega vodstva, ki jim mandat za upravljanje države podelimo volilci, dobimo razpuščen državni in gospodarski prostor, v katerem se na vsakem vrtičku svobodno igrajo tisti, ki so ga pač zasedli in ki sedaj branijo svoje pridobljene pozicije. Namesto izvajanja vizije in programa, ki bi ga na volitvah izbrali državljani, capljamo na mestu, ker se pot do sprememb in reform išče prek popolnega konsenza socialnega in strokovnega dialoga, ki ga seveda nihče ne more doseči. In nikogar ni, ki bi to capljanje presekal in pokazal jasno pot naprej.

 

Vse posledice takega sistema so se pokazale v zadnjem desetletju, ko smo zaključili drugi veliki korak naših generacij. Dobili smo državo kot prvi korak in nato podaljšana devetdeseta leta preživeli v procesu harmonizacije z evroatlantskimi integracijami. Oba koraka sta bila kompas dnevni politiki in vsaka posamezna odločitev se je lahko preverila s tem velikim strateškim okvirom.

 

Ko smo končali drugi korak, pa smo se malce izgubili. Politika pred desetletjem ni bila sposobna zastaviti tretjega velikega cilja, jasne vizije ekonomskega in družbenega razvoja v novih pogojih, v katere je vstopila Slovenija. In brez strateškega kompasa smo se izgubili v dnevnem politikantstvu.

 

 

Izgubljeni v lastni državi

 

Kdo se še spomni preroških besed takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška, ko je na poziv, naj odstopi, odgovoril: "... saj se boste potem pobili za moje nasledstvo..."? Takrat je bil zaradi te izjave tarča posmeha, a se je razvoj slovenske politike nagnil prav v to smer.

 

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz izvršilne politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase. Vedno novi obrazi, ki so politično vse bolj zeleni. Vedno nove vlade, ki so vse manj operativne. Vedno manj dejanskih odločitev in korakov.

 

Toda, ali lahko ta proces političnega vandranja vidimo kot čas iskanja novega velikega voditelja? Težko. Slovenska levica to desetletje išče tehničnega vladarja, ki bi poslušal vse in iskal popolno soglasje, ki bi naš sistem spremenilo tako, da bi vse ostalo isto. Iščemo torej mehke voditelje, da jim ne bi padlo na pamet uresničevanje kake vizije in programa, ki bi dejansko spremenil Slovenijo.

 

Lahko demokracija sploh deluje brez velikega voditelja? Pri tem vprašanju se pokaže, da je sam koncept demokracije prazen označevalec, ki ga priročno vsakdo lahko razume po svoje. Za ene je demokracija le proces ugotavljanja volje večine, ki odloča o svojem življenju, ne da bi ji ga vsiljevala kakršnakoli manjšina. Za druge je demokracija točno takšno življenje, kot si ga predstavljajo oni, vsak odklon od tega pa vodi v fašizem. In tako naprej.

 

Jaz demokracijo razumem predvsem kot zadovoljstvo ljudstva s svojimi vladarji, na kakršenkoli način se to zadovoljstvo že kaže. Če vladarji dosežejo neko raven varnosti in blaginje skupnosti, so že na dobri poti do podpore ljudstva. Če to nadgradijo še z osnovnim prepričanjem ljudi, da je življenje vsaj približno pošteno in izpolnjeno z nekim smislom, so s tem zaokrožili svoje poslanstvo.

 

 

Kdo so voditelji

 

Veliki voditelji se zavedajo teh nalog in poleg učinkovitega upravljanja z državnimi podsistemi poskrbijo tudi za klimo in prevladujoča prepričanja v svoji skupnosti. Poskrbijo tudi za zgodbo in vzdušje, v katerem zadovoljno ljudstvo ne išče alternative. Pri tem vsekakor poskrbijo tudi za identifikacijo, saj so jasni stebri identitete nujni za stabilnost v družbi in s tem za stabilnost politične oblasti.

 

Sodobna politična znanost svoj izvor vidi v obdobju renesanse, ki ga simbolizira Niccolo Machiavelli. Pa vendar današanja sistemska in tehnokratska politologija nima več pravega stika s tem izvorom sodobnega razmišljanja o politiki. V renesansi je bilo v ospredju zanimanja prav kakovostno vladanje ali buon governo, katerega osnovni pogoj je ravno veliki voditelj. Danes so v ospredju strukturna in sistemska vprašanja, ki se le redko dotaknejo tega, kar je v politiki bistveno - človeka.

 

Med Machiavellijevimi osrednjimi teoretskimi koncepti je razmerje med fortuno in virtu’. Prvo ne gre razumeti kot srečo, temveč kot usodo; kot to, kar v nek trenutek naplavi zgodovinska konjunktura. Torej je fortuna okvir podedovanega časa v nekem prostoru. Na drugi strani označuje virtu’ sposobnost velikega voditelja, da najprej razume in nato zagrabi to usodo v svoje vajeti.

 

Naloga velikega voditelja je torej zajahati glavno zgodovinsko nalogo pred njegovo skupnostjo. Sposobnost tehničnega upravljanja pa za to nalogo ni dovolj, saj lahko svojo vizijo in program izvaja le s podporo ljudstva.

 

Tudi Machiavelli je vladarju svetoval, da svojo moč utemelji v ljudstvu in da se v večnem boju med malimi in velikimi ali po njegovo med popolo magro in popolo grosso postavi na stran prvih. Zato mora biti sposoben poleg tehničnega vladanja upravljati tudi s prepričanji in počutjem ljudi. Poleg političnega, varnostnega in ekonomskega znanja mora torej biti doma tudi v psihologiji.

 

Za razumevanje našega današnjega političnega momenta je dobro odstiranje vseh celofanov, ki ga ovijajo. Od globalne krize pomanjkanja herojev in velikih voditeljev prek čisto slovenske tradicije impotentne politične fasade, ki omogoča dejansko vladanje nekim drugim ljudem, pa vse do pomanjkanja jasnega strateškega kompasa za dnevno politiko.

 

In kako naprej? Sedaj pač imamo, kar imamo. Vlada Mira Cerarja nam vlada, kot ve in zna. Brez političnih izkušenj se znotraj zapletenega birokratskega labirinta izgublja v dnevnih korakih malo sem, malo tam. Za razliko od izkušenih politikov, ki skozi leta blatenja in pljuvanja dobijo trdo kožo in sposobnost sprejemanja kritik, se ti instant politiki prvič v življenju znajdejo na praznem polju kot tarča vsega nezadovoljstva in besa ljudi. Zato nas ne sme čuditi njihova psihična stiska in užaljenost.

 

Ta vlada je prepričana, da dela fenomenalno in da so vse kritike zlobne in neupravičene. Povsem naraven psihološki mehanizem v takšnih stresnih situacijah je zapiranje vase in svoj svet prepričanj. Namesto spopadanja s kontekstom, v katerem deluje, se človek v stiski osredotoči na svoje čustveno doživljanje kritik, ki jih prejema iz tega konteksta.

 

Torej kako naprej? Pomembno bi bilo spremeniti dioptrijo našega pogleda na politiko in profil ljudi, ki jim zaupamo vodenje naše države in s tem konteksta našega življenja. Pomembno bi bilo, da presekamo s koreninami, ki nas držijo v neki povoženi preteklosti, če res želimo naprej. In ključno bi bilo, da začnemo iskati velike voditelje brez strahu, da bi to lahko ogrozilo demokracijo. Ravno nasprotno, to je pogoj delujoče demokracije, pogoj vladanja z zadovoljnim ljudstvom. Iz današnjega stanja lahko izstopimo le z močnim voditeljem, ki bo imel virtu’ za ta korak. Poiščimo ga.

 

 

Sebastjan Jeretič je strokovnjak za komuniciranja in soustanovitelj podjetja Neuroagencija, d.o.o..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
5
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,164
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,162
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,342
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,572
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,630
06/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,404
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,108
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,214
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,373
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 947