Komentar

Kam so odšli vsi veliki voditelji?

Evropa je ostala brez velikih imen politike, državnikov ni več. Še slabše kaže Sloveniji: imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

10.02.2016 21:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   voditelji   politika   vlada   niccolo machiavelli

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase

Pred dvajsetimi leti so me med sprehodom po londonskih ulicah naskočili aktivisti Britanske revolucionarne komunistične partije. Izvajali so terensko akcijo osveščanja z naslovom "Kam so vsi heroji šli?".Njihova ključna poanta je bila, da so pozitivni in navdihujoči vzori pomembni za proces identifikacije in razvoj osebnosti. Poudarjali so, da za razliko od preteklih desetletij v medijih in javni zavesti ni več herojev, temveč so jih nadomestili prazni popularni liki ali pa velike osebe, ki pa so v vlogi žrtve bodisi zaradi bolezni ali kakega drugega življenjskega dogodka. In v tem so videli pomemben razlog za težave devetdesetih let, vsaj v zahodnem svetu.

 

Vloga vzorov in idealov v procesu identifikacije je ključni element razvoja osebnosti v vsaki družbi in v vseh časih. Temeljno vprašanje je, kakšni kulturni vzorci so za te procese na voljo v neki skupnosti. Številni sociologi že desetletja ugotavljajo, da so med značilnostmi našega časa tudi nestabilni okvirji identitet. Če je bilo nekoč ljudem precej bolj enostavno in razumljivo, kakšne družbene vloge so jim na voljo v življenju in v kakšne vzorce lahko vstopijo, so mladi danes pri iskanju svoje identitete prepuščeni samim sebi. Dejansko si mora vsakdo svojo identiteto sestaviti in zgraditi sam.

 

To seveda pomeni večjo stopnjo svobode v odnosu posameznika do družbe, v kateri se rodi in živi, a hkrati terja tudi precej več energije in povzroča določene psihološke učinke, s katerimi se soočajo današnje družbe. Naši biopsihološki mehanizmi namreč temeljijo na energetski učinkovitosti in si pri tem pomagajo s priročnim orodji, med katerimi so tudi kulturni vzorci, ki nam nudijo enostaven smisel. Pomanjkanje herojev, s katerimi bi se primerjali in ki bi nas navdihovali, so zato ena od težav današnjega časa ravno kot del siceršnjega pomanjkanja stebrov identifikacije.

 

 

Evropa brez voditeljev

 

Na ta dogodek sem se spomnil nedavno, ko mi je visoki predstavnik črnogorske politike dejal, da je ob srečanju črnogorskega in madžarskega vrha predsednik vlade Viktor Orban med razlogi za krizo Evropske unije in evropske politike na sploh izpostavil dejstvo, da v Evropi ni več velikih političnih voditeljev. 

Kako naj se denimo François Hollande primerja s François Mitterandom ali Jacquesom Chiracom? Evropska kriza je zato zanj predvsem kriza voditeljstva.

 

V Sloveniji taka izjava seveda ne more naleteti na odobravanje, saj slovenska intelektualna elita in medijski aparat dolga leta promovirajo drugačen okvir pogleda na skupnost in našo medsebojnost. Demokracijo vidijo kot razpršenost avtonomije in popolno dialoškost, medtem ko je zanje največja nevarnost ravno kult osebnosti, s čimer označijo vsakogar, ki stremi k vlogi velikega voditelja. To prepričanje je dodatno okrepljeno z določenimi koreninami naše polpretekle zgodovine. Naše generacije so sicer rasle z mitologijo velikega voditelja Tita in za tiste, ki niso imeli težav z režimom, je zgodba velike Jugoslavije predstavljala moment mobilizacije in ponosa, kar je izpolnjevalo naša življenja. A pod dežnikom tega mita je naše politično in gospodarsko življenje potekalo v mehanizmih, ki še danes določajo slovensko politiko.

 

V desetletjih pred osamosvojitvijo je bila pri nas politična moč skoncentrirana v centralnem komiteju partije in izvršni svet, današnja vlada, je bil predvsem tehnično in strokovno telo, ki je izvajalo odločitve, sprejete drugod. Danes je stanje zelo podobno. Imamo vse bolj impotentno vlado, ki smo ji moč posekali sami, medtem ko resne odločitve sprejemajo krogi iz političnega ozadja in podzemlja.

 

 

Impotentna politika je idealna za zakulisno omrežje

 

Zahteve po umiku politike iz gospodarstva in vseh javnih podsistemov, kjer naj se odločanje in delovanje povsem prepusti samoupravljanju stroke in izvajalcev teh podsistemov, nas je pripeljalo v stanje popolne anarhije. Namesto izvršnega sveta imamo profesorske vlade, namesto centralnega komiteja imamo razpršena omrežja, ki delujejo v pogojih pomanjkanja političnega voditeljstva in v takem okolju zasledujejo svoje interese.

 

Kaj se zgodi, ko ministrom prepovemo vplivanje na razne neodvisne agencije in državna podjetja v njihovih resorjih? Namesto demokratično izvoljene politike prevzamejo odločanje o našem življenju v roke ljudje in omrežja, ki jih javnost sploh ne pozna in ki svoje legitimnosti niso preverili na volitvah. Namesto poltičnega vodstva, ki jim mandat za upravljanje države podelimo volilci, dobimo razpuščen državni in gospodarski prostor, v katerem se na vsakem vrtičku svobodno igrajo tisti, ki so ga pač zasedli in ki sedaj branijo svoje pridobljene pozicije. Namesto izvajanja vizije in programa, ki bi ga na volitvah izbrali državljani, capljamo na mestu, ker se pot do sprememb in reform išče prek popolnega konsenza socialnega in strokovnega dialoga, ki ga seveda nihče ne more doseči. In nikogar ni, ki bi to capljanje presekal in pokazal jasno pot naprej.

 

Vse posledice takega sistema so se pokazale v zadnjem desetletju, ko smo zaključili drugi veliki korak naših generacij. Dobili smo državo kot prvi korak in nato podaljšana devetdeseta leta preživeli v procesu harmonizacije z evroatlantskimi integracijami. Oba koraka sta bila kompas dnevni politiki in vsaka posamezna odločitev se je lahko preverila s tem velikim strateškim okvirom.

 

Ko smo končali drugi korak, pa smo se malce izgubili. Politika pred desetletjem ni bila sposobna zastaviti tretjega velikega cilja, jasne vizije ekonomskega in družbenega razvoja v novih pogojih, v katere je vstopila Slovenija. In brez strateškega kompasa smo se izgubili v dnevnem politikantstvu.

 

 

Izgubljeni v lastni državi

 

Kdo se še spomni preroških besed takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška, ko je na poziv, naj odstopi, odgovoril: "... saj se boste potem pobili za moje nasledstvo..."? Takrat je bil zaradi te izjave tarča posmeha, a se je razvoj slovenske politike nagnil prav v to smer.

 

Edini steber političnega dogajanja zadnjega desetletja po odhodu Janeza Drnovška iz izvršilne politike je boj levice proti Janezu Janši. Medtem ko je slovenska desnica to desetletje že nezdravo okostenela, je levi pol preživel to obdobje v skakanju iz enega šibkega predsednika vlade do drugega. Iz volitev v volitve se pojavljajo politični projekti, ki iz nič dosežejo zmago in se nato sesujejo sami vase. Vedno novi obrazi, ki so politično vse bolj zeleni. Vedno nove vlade, ki so vse manj operativne. Vedno manj dejanskih odločitev in korakov.

 

Toda, ali lahko ta proces političnega vandranja vidimo kot čas iskanja novega velikega voditelja? Težko. Slovenska levica to desetletje išče tehničnega vladarja, ki bi poslušal vse in iskal popolno soglasje, ki bi naš sistem spremenilo tako, da bi vse ostalo isto. Iščemo torej mehke voditelje, da jim ne bi padlo na pamet uresničevanje kake vizije in programa, ki bi dejansko spremenil Slovenijo.

 

Lahko demokracija sploh deluje brez velikega voditelja? Pri tem vprašanju se pokaže, da je sam koncept demokracije prazen označevalec, ki ga priročno vsakdo lahko razume po svoje. Za ene je demokracija le proces ugotavljanja volje večine, ki odloča o svojem življenju, ne da bi ji ga vsiljevala kakršnakoli manjšina. Za druge je demokracija točno takšno življenje, kot si ga predstavljajo oni, vsak odklon od tega pa vodi v fašizem. In tako naprej.

 

Jaz demokracijo razumem predvsem kot zadovoljstvo ljudstva s svojimi vladarji, na kakršenkoli način se to zadovoljstvo že kaže. Če vladarji dosežejo neko raven varnosti in blaginje skupnosti, so že na dobri poti do podpore ljudstva. Če to nadgradijo še z osnovnim prepričanjem ljudi, da je življenje vsaj približno pošteno in izpolnjeno z nekim smislom, so s tem zaokrožili svoje poslanstvo.

 

 

Kdo so voditelji

 

Veliki voditelji se zavedajo teh nalog in poleg učinkovitega upravljanja z državnimi podsistemi poskrbijo tudi za klimo in prevladujoča prepričanja v svoji skupnosti. Poskrbijo tudi za zgodbo in vzdušje, v katerem zadovoljno ljudstvo ne išče alternative. Pri tem vsekakor poskrbijo tudi za identifikacijo, saj so jasni stebri identitete nujni za stabilnost v družbi in s tem za stabilnost politične oblasti.

 

Sodobna politična znanost svoj izvor vidi v obdobju renesanse, ki ga simbolizira Niccolo Machiavelli. Pa vendar današanja sistemska in tehnokratska politologija nima več pravega stika s tem izvorom sodobnega razmišljanja o politiki. V renesansi je bilo v ospredju zanimanja prav kakovostno vladanje ali buon governo, katerega osnovni pogoj je ravno veliki voditelj. Danes so v ospredju strukturna in sistemska vprašanja, ki se le redko dotaknejo tega, kar je v politiki bistveno - človeka.

 

Med Machiavellijevimi osrednjimi teoretskimi koncepti je razmerje med fortuno in virtu’. Prvo ne gre razumeti kot srečo, temveč kot usodo; kot to, kar v nek trenutek naplavi zgodovinska konjunktura. Torej je fortuna okvir podedovanega časa v nekem prostoru. Na drugi strani označuje virtu’ sposobnost velikega voditelja, da najprej razume in nato zagrabi to usodo v svoje vajeti.

 

Naloga velikega voditelja je torej zajahati glavno zgodovinsko nalogo pred njegovo skupnostjo. Sposobnost tehničnega upravljanja pa za to nalogo ni dovolj, saj lahko svojo vizijo in program izvaja le s podporo ljudstva.

 

Tudi Machiavelli je vladarju svetoval, da svojo moč utemelji v ljudstvu in da se v večnem boju med malimi in velikimi ali po njegovo med popolo magro in popolo grosso postavi na stran prvih. Zato mora biti sposoben poleg tehničnega vladanja upravljati tudi s prepričanji in počutjem ljudi. Poleg političnega, varnostnega in ekonomskega znanja mora torej biti doma tudi v psihologiji.

 

Za razumevanje našega današnjega političnega momenta je dobro odstiranje vseh celofanov, ki ga ovijajo. Od globalne krize pomanjkanja herojev in velikih voditeljev prek čisto slovenske tradicije impotentne politične fasade, ki omogoča dejansko vladanje nekim drugim ljudem, pa vse do pomanjkanja jasnega strateškega kompasa za dnevno politiko.

 

In kako naprej? Sedaj pač imamo, kar imamo. Vlada Mira Cerarja nam vlada, kot ve in zna. Brez političnih izkušenj se znotraj zapletenega birokratskega labirinta izgublja v dnevnih korakih malo sem, malo tam. Za razliko od izkušenih politikov, ki skozi leta blatenja in pljuvanja dobijo trdo kožo in sposobnost sprejemanja kritik, se ti instant politiki prvič v življenju znajdejo na praznem polju kot tarča vsega nezadovoljstva in besa ljudi. Zato nas ne sme čuditi njihova psihična stiska in užaljenost.

 

Ta vlada je prepričana, da dela fenomenalno in da so vse kritike zlobne in neupravičene. Povsem naraven psihološki mehanizem v takšnih stresnih situacijah je zapiranje vase in svoj svet prepričanj. Namesto spopadanja s kontekstom, v katerem deluje, se človek v stiski osredotoči na svoje čustveno doživljanje kritik, ki jih prejema iz tega konteksta.

 

Torej kako naprej? Pomembno bi bilo spremeniti dioptrijo našega pogleda na politiko in profil ljudi, ki jim zaupamo vodenje naše države in s tem konteksta našega življenja. Pomembno bi bilo, da presekamo s koreninami, ki nas držijo v neki povoženi preteklosti, če res želimo naprej. In ključno bi bilo, da začnemo iskati velike voditelje brez strahu, da bi to lahko ogrozilo demokracijo. Ravno nasprotno, to je pogoj delujoče demokracije, pogoj vladanja z zadovoljnim ljudstvom. Iz današnjega stanja lahko izstopimo le z močnim voditeljem, ki bo imel virtu’ za ta korak. Poiščimo ga.

 

 

Sebastjan Jeretič je strokovnjak za komuniciranja in soustanovitelj podjetja Neuroagencija, d.o.o..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.772
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.395
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.078
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.244
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 887
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140