Komentar

O problemu neenakosti

Luis Rubio se ne strinja povsem s Thomasom Pikettyjem; neenakost je človekovi naravi prirojena. Bistveno vprašanje pa je, ali je že dosegla takšno skrajnost, da je grožnja stabilnosti. Če je temu tako, se vprašajmo, kaj bi morali storiti glede tega.

11.02.2016 20:00
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   luis rubio   thomas piketty   ian morris   neenakost   kapital

Foto: arhiv Portala PLUS

V današnjem času je sposobnost uspešne konkurence omejena na dva osnovna dejavnika: stroške in človeški kapital.

V knjigi o neenakosti je Thomas Piketty pozval svet, naj se sooči s politično eksplozivno zadevo. Čeprav so kritiki zavrnili večino argumentov v tehničnem smislu, ne morejo zanikati političnega presežka, ki ga je pridobila neenakost. S tem se njena volilna in populistična uporabnost konča, neenakost je prirojena človekovi naravi. Bistveno vprašanje z mojega vidika je, ali je že dosegla takšno skrajnost, da je grožnja stabilnosti; in če je, kaj bi morali storiti glede tega.

 

Po Pikettyju bo sorazmerni delež bogastva v rokah majhne svetovne elite še naprej naraščal, kajti odstotek donosnosti kapitala je večji od stopnje ekonomske rasti. Sklepa, da "kapitalizem proizvaja neomejene in nevzdržne neenakosti, ki radikalno spodkopavajo bistvene vrednote, na katerih so osnovane demokratične družbe". Kot rešitev predlaga obdavčenje bogatih.

 

Zgodovinar Ian Morris je preučeval neenakost v zadnjih petnajst tisoč letih (v primerjavi s Pikettyjevimi dvestopetdesetimi). Morrisov sklep je, da je vsaka doba razvila ravnovesje v razmerju enakost-neenakost, ki se povezuje z okoliščinami in potrebami danega trenutka: "Različni ekonomski sistemi najbolje delujejo z različnimi nivoji neenakosti in ustvarjajo selektivne pritiske, ki nagradijo skupine, ki se gibajo proti najučinkovitejšemu nivoju in kaznujejo tiste, ki se odmikajo od njega. Jasno je tudi, da so lahko prehajanja med sistemi izrazito travmatična, možno je, da smo ravno zdaj v obdobju take tranzicije."

 

Zdi se, da je glavni vir neenakosti na mednarodni ravni v zadnjih desetletjih nastal zaradi kombinacije dveh dejavnikov: na eni strani pospešeno naraščanje prebivalstva v sedemdesetih in osemdesetih (obdobje, v katerem se je svetovna populacija podvojila) in po drugi naraščajoča globalizacije ekonomije. Oba dejavnika sta povečala neenakost, predvsem zaradi vedno večjega presežka nadarjenih in sposobnih po vsem svetu v kontekstu globalizacije; vsak človek – od najbolj preprostega delavca do najbolj ambicioznega podjetnika – se je nenadoma znašel v svetu konkurence, kakršne do tedaj še nikoli ni bilo. 

 

V relativnosti standardizirane proizvodnje je vseeno, ali so neki izdelek naredili v Maleziji ali Guanajuatu. Zaradi tekmovanja vsakega z vsakim tehnologija omogoča prenos proizvodnje in postavitev podjetij v najbolj zakotnih krajih planeta. V tem kontekstu otrok, rojen v Hermosillu na severu Mehike, neposredno tekmuje z enako starim otrokom v Šanghaju ali São Paulu. Vprašanje je, ali ima konkurenci primerno storilnost (oz. "človeški kapital").

 

V današnjem času je sposobnost uspešne konkurence omejena na dva osnovna dejavnika: stroške in človeški kapital. Stroške določajo stvarni kriteriji, kot so infrastruktura in dostop do trga, in monetarni dejavniki, npr. menjalni tečaji. Pri človeškem kapitalu upoštevajo predvsem izobrazbo vsakega posameznika in njegovo sposobnost funkcioniranja v nišah močne konkurence, ki ga običajno določa sama tehnologija. 

 

V svoji knjigi Unequal But Fair navaja avtor Marc de Vos še eno dimenzijo. Po njegovem akumulacija starega denarja ne določa – kot trdi Piketty – bodoče neenakosti, temveč bolj zadeva sposobnosti vsakega posameznika. De Vos predpostavlja, da smo v prehodu proti ekonomskemu sistemu, ki spaja človeški in finančni kapital, v katerem človeški element vedno hitreje prevladuje. De Vos svetuje, da se ni treba izgubljati v jalovih poskusih, kako obdavčiti kapital, temveč povečati možnosti za tiste, ki so manj uspešni. Zdi se mi, da je to pravilno stališče in velik izziv za ekonomski razvoj Mehike. Neenakost v državi je posledica dveh ključnih dejavnikov: na eni strani velikanska razdeljenost izobraževalnega sistema, ki skuša ohranjati (torej večati) neenakost. Dokler bo otrok iz urbanega srednjega razreda imel boljše možnosti za učenje kot kmečki sin v državi na jugu Mehike, Oaxaci, se bo vrzel večala. V tem oziru je očitno, da je osrednji namen izobraževalnega sistema – enako igrišče za vse otroke, neodvisno od njihovega okolja ali porekla – sramotno propadel. Mnogo desetletij se to vprašanje ni zdelo pomembno, ker se usodna kombinacija tehnološkega napredka in globalizacije, ki je neizprosno večala razlike, še ni uresničila. Danes je izziv velikanski. 

 

Drugi vir neenakosti izvira iz odsotnosti konkurence v mehiški ekonomiji, ki je posledica stalnih virov tistega bogastva, ki ga Piketty smatra za motorje naraščajočega prepada. Monopol (kontrola trga) pomeni, da podjetniku, predsedniku sindikata ali politiku ni treba konkurirati, zajamčiti (kar ekonomisti imenujejo rente) pretiranih dobičkov, ki ne izvirajo s trga. V tem pogledu velja isto za družbo, ki nadzira določen posel ali izdelek, predsednika sindikata, ki ima zagotovljen odstotek od družbinih pogodb ali politika, ki že vnaprej ve, kje bodo zgradili letališče, in pohiti z nakupom zemljišča, da bi ga pozneje prodal z velikim dobičkom.

 

V Mehiki neenakost ni padla z neba. Povzročili so jo posamezniki in mesa in krvi. Torej je čas, da jo odpravimo.

 

 

Luis Rubio je mehiški publicist, nekdanji finančnik, sicer pa tudi politolog in kolumnist časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Z njegovim dovoljenjem objavljamo njegov drugi komentar na Portalu PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144