Komentar

O problemu neenakosti

Luis Rubio se ne strinja povsem s Thomasom Pikettyjem; neenakost je človekovi naravi prirojena. Bistveno vprašanje pa je, ali je že dosegla takšno skrajnost, da je grožnja stabilnosti. Če je temu tako, se vprašajmo, kaj bi morali storiti glede tega.

11.02.2016 20:00
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   luis rubio   thomas piketty   ian morris   neenakost   kapital

Foto: arhiv Portala PLUS

V današnjem času je sposobnost uspešne konkurence omejena na dva osnovna dejavnika: stroške in človeški kapital.

V knjigi o neenakosti je Thomas Piketty pozval svet, naj se sooči s politično eksplozivno zadevo. Čeprav so kritiki zavrnili večino argumentov v tehničnem smislu, ne morejo zanikati političnega presežka, ki ga je pridobila neenakost. S tem se njena volilna in populistična uporabnost konča, neenakost je prirojena človekovi naravi. Bistveno vprašanje z mojega vidika je, ali je že dosegla takšno skrajnost, da je grožnja stabilnosti; in če je, kaj bi morali storiti glede tega.

 

Po Pikettyju bo sorazmerni delež bogastva v rokah majhne svetovne elite še naprej naraščal, kajti odstotek donosnosti kapitala je večji od stopnje ekonomske rasti. Sklepa, da "kapitalizem proizvaja neomejene in nevzdržne neenakosti, ki radikalno spodkopavajo bistvene vrednote, na katerih so osnovane demokratične družbe". Kot rešitev predlaga obdavčenje bogatih.

 

Zgodovinar Ian Morris je preučeval neenakost v zadnjih petnajst tisoč letih (v primerjavi s Pikettyjevimi dvestopetdesetimi). Morrisov sklep je, da je vsaka doba razvila ravnovesje v razmerju enakost-neenakost, ki se povezuje z okoliščinami in potrebami danega trenutka: "Različni ekonomski sistemi najbolje delujejo z različnimi nivoji neenakosti in ustvarjajo selektivne pritiske, ki nagradijo skupine, ki se gibajo proti najučinkovitejšemu nivoju in kaznujejo tiste, ki se odmikajo od njega. Jasno je tudi, da so lahko prehajanja med sistemi izrazito travmatična, možno je, da smo ravno zdaj v obdobju take tranzicije."

 

Zdi se, da je glavni vir neenakosti na mednarodni ravni v zadnjih desetletjih nastal zaradi kombinacije dveh dejavnikov: na eni strani pospešeno naraščanje prebivalstva v sedemdesetih in osemdesetih (obdobje, v katerem se je svetovna populacija podvojila) in po drugi naraščajoča globalizacije ekonomije. Oba dejavnika sta povečala neenakost, predvsem zaradi vedno večjega presežka nadarjenih in sposobnih po vsem svetu v kontekstu globalizacije; vsak človek – od najbolj preprostega delavca do najbolj ambicioznega podjetnika – se je nenadoma znašel v svetu konkurence, kakršne do tedaj še nikoli ni bilo. 

 

V relativnosti standardizirane proizvodnje je vseeno, ali so neki izdelek naredili v Maleziji ali Guanajuatu. Zaradi tekmovanja vsakega z vsakim tehnologija omogoča prenos proizvodnje in postavitev podjetij v najbolj zakotnih krajih planeta. V tem kontekstu otrok, rojen v Hermosillu na severu Mehike, neposredno tekmuje z enako starim otrokom v Šanghaju ali São Paulu. Vprašanje je, ali ima konkurenci primerno storilnost (oz. "človeški kapital").

 

V današnjem času je sposobnost uspešne konkurence omejena na dva osnovna dejavnika: stroške in človeški kapital. Stroške določajo stvarni kriteriji, kot so infrastruktura in dostop do trga, in monetarni dejavniki, npr. menjalni tečaji. Pri človeškem kapitalu upoštevajo predvsem izobrazbo vsakega posameznika in njegovo sposobnost funkcioniranja v nišah močne konkurence, ki ga običajno določa sama tehnologija. 

 

V svoji knjigi Unequal But Fair navaja avtor Marc de Vos še eno dimenzijo. Po njegovem akumulacija starega denarja ne določa – kot trdi Piketty – bodoče neenakosti, temveč bolj zadeva sposobnosti vsakega posameznika. De Vos predpostavlja, da smo v prehodu proti ekonomskemu sistemu, ki spaja človeški in finančni kapital, v katerem človeški element vedno hitreje prevladuje. De Vos svetuje, da se ni treba izgubljati v jalovih poskusih, kako obdavčiti kapital, temveč povečati možnosti za tiste, ki so manj uspešni. Zdi se mi, da je to pravilno stališče in velik izziv za ekonomski razvoj Mehike. Neenakost v državi je posledica dveh ključnih dejavnikov: na eni strani velikanska razdeljenost izobraževalnega sistema, ki skuša ohranjati (torej večati) neenakost. Dokler bo otrok iz urbanega srednjega razreda imel boljše možnosti za učenje kot kmečki sin v državi na jugu Mehike, Oaxaci, se bo vrzel večala. V tem oziru je očitno, da je osrednji namen izobraževalnega sistema – enako igrišče za vse otroke, neodvisno od njihovega okolja ali porekla – sramotno propadel. Mnogo desetletij se to vprašanje ni zdelo pomembno, ker se usodna kombinacija tehnološkega napredka in globalizacije, ki je neizprosno večala razlike, še ni uresničila. Danes je izziv velikanski. 

 

Drugi vir neenakosti izvira iz odsotnosti konkurence v mehiški ekonomiji, ki je posledica stalnih virov tistega bogastva, ki ga Piketty smatra za motorje naraščajočega prepada. Monopol (kontrola trga) pomeni, da podjetniku, predsedniku sindikata ali politiku ni treba konkurirati, zajamčiti (kar ekonomisti imenujejo rente) pretiranih dobičkov, ki ne izvirajo s trga. V tem pogledu velja isto za družbo, ki nadzira določen posel ali izdelek, predsednika sindikata, ki ima zagotovljen odstotek od družbinih pogodb ali politika, ki že vnaprej ve, kje bodo zgradili letališče, in pohiti z nakupom zemljišča, da bi ga pozneje prodal z velikim dobičkom.

 

V Mehiki neenakost ni padla z neba. Povzročili so jo posamezniki in mesa in krvi. Torej je čas, da jo odpravimo.

 

 

Luis Rubio je mehiški publicist, nekdanji finančnik, sicer pa tudi politolog in kolumnist časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Z njegovim dovoljenjem objavljamo njegov drugi komentar na Portalu PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816