Razkrivamo

J'accuse Inštituta IFIMES: "Milanovićev tajni načrt za kompromitacijo arbitraže?"

Objavljamo eksluzivno analizo posnetih prisluhov telefonskih pogovorov med Simono Drenik in Jernejem Sekolecom glede mednarodnega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Inštitut IFIMES je razčlenil vse možne posledice te afere, ki očitno še ni zaključena.

15.02.2016 13:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   hrvaška   zoran milanović   dragan lozančić   simona drenik   jernej sekolec

Foto: wikimedia

Inštitut IFIMES meni, da se mora zaradi prisluškovanja udeležencema v arbitraži o meji s Hrvaško opraviti temeljita in celostna preiskava, ki naj jo profesionalno in strokovno vodilo državno tožilstvo, saj so v prisluškovalni aferi vsebovani tudi elementi morebitne kazenske odgovornosti, če je nekdo zavestno izdal nacionalne interese Slovenije. Le na takšen način se lahko najdejo odgovori na vsa zastavljena vprašanja. Lažje bo vsem v Sloveniji, ne glede na to, kakšna je resnica.

 

Izjava Zorana Milanovića, do nedavnega predsednika Vlade Republike Hrvaške, da Dragan Lozančić, direktor hrvaške varnostno-obveščevalne agencije SOA, "zasluži najvišje državno odlikovanje zaradi nekaterih svojih dosežkov, katere poznajo le on (Milanović, op. uredn.), Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Republike Hrvaške in še nekaj posameznikov", v Sloveniji ni bila deležna nikakršne pozornosti. Že več dni se v hrvaških tiskanih in elektronskih medijih navaja "junaško delo", za katerega bi Lozančić moral dobiti državno odlikovanje zaradi pridobitve prisluhov telefonskih pogovorov slovenskih udeležencev mednarodne arbitraže med Slovenijo in Hrvaško o določitvi državne mejne črte na morju in kopnem Simone Drenik, slovenske agentke, in Jerneja Sekolca, slovenskega arbitra na mednarodnem Arbitražnem sodišču. Najbolj pomemben del pogovora se nanaša na prejudiciranje izhoda na odprto morje Republike Slovenije v Piranskem zalivu pred končno razglasitvijo arbitražne odločitve.

 

Celotna zgodba v zvezi z direktorjem SOA je vzbudila pozornost, ko je predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović zahtevala odstop direktorja SOA zaradi domnevnega kršenja zakona, ker je ni obvestil, da telefonsko komunicira z osebo, ki ji je prisluškovalo hrvaško tožilstvo oziroma obveščevalne agencije. V bran Lozančića je takoj stopil Zoran Milanović, bivši premier in predsednik opozicijskih Socialdemokratov (SDP), ki je podal povsem neprevidno in škodljivo izjavo za varovanje hrvaških nacionalnih interesov.

 

Dragan Lozančić (Foto: HRT)

 

 

Zakaj nihče od visokih uradnikov, pa tudi medijev v Sloveniji ni reagiral na očitne dokaze, da je Hrvaška obveščevalno sodelovala v kompromitiranju arbitražnega postopka, pri tem pa zadala neizmerljivo škodo nacionalnim interesom Republike Slovenije? Kaj je razlog, da javnost v Sloveniji ni obveščena ali zakaj javnost ne ve, kaj so naredili pristojni slovenski organi, da bi podali točne in zanesljive odgovore, kako se je lahko zgodilo, da so (bili) telefonski razgovori visokih slovenskih uradnikov snemani in /ali (so) končali v rokah hrvaških obveščevalcev?

 

 

Prisluškovanje je delo hrvaških obveščevalcev

 

Glede na izjavo bivšega premiera Milanovića je povsem jasno, da so prepisi in zvočni posnetki, ki so "pojavili" v medijih na Hrvaškem in regiji, delo hrvaške obveščevalne agencije SOA. Zakaj je hrvaško vodstvo zvočne posnetke predalo medijem, namesto da bi jih direktno uporabilo v postopku pred arbitražnim sodiščem? Jasno je, da se je Hrvaška izognila temu, da bi se na kakršenkoli način povezovala s prisluškovanimi pogovori, in sicer iz več razlogov:

 

Prvič, procesno, zelo težko je uporabiti prisluškovane telefonske pogovore v kazenskem postopku, kaj šele pred mednarodnim arbitražnim sodiščem in to v razmerah, ko se v prisluškovanih pogovorih koruptivno kriminalizira prav arbitražno sodišče.

 

Drugič, pred katerimi organi bi Hrvaška lahko uporabila prisluškovane pogovore in po katerem postopku?

 

Tretjič, s priznanjem, da je hrvaška država z obveščevalnim delovanjem spodkopavala mednarodni arbitražni postopek, bi se pojavil niz drugih negativnih mednarodnih in pravnih posledic za Hrvaško.

 

Četrtič, tudi če bi obstajala procesna možnost za uporabo posnetih telefonskih pogovorov, bi Hrvaška morala dokazati avtentičnost prisluškovanih pogovorov oziroma najmanj, kar bi morala narediti, je, da pred mednarodnim arbitražnim sodiščem dokaže, na kakšen način so prišli do telefonskih pogovorov; ali so to storili hrvaški obveščevalci, ali je "tretja stran" snemala pogovore in kako so prisluškovani pogovori kasneje ali istočasno prišli do hrvaške obveščevalne agencije.

 

Petič, skozi proces ugotavljanja avtentičnosti bi se ugotovilo, ali je Hrvaška kršila mednarodne norme, ko je delovala obveščevalno proti mednarodni instituciji in proti njenim predstavnikom oziroma proti strankam v postopku, oziroma ali je Hrvaška s svojim delovanjem kršila mednarodno in slovensko pravo.

 

Šestič, morda bi Hrvaška ravno s priznanjem, da je z obveščevalnim delovanjem poskušala spodkopati mednarodni arbitražni postopek, pripomogla k negativni odločitvi za Hrvaško.

 

 

Vprašanj je veliko. Zakaj je Hrvaška "spustila" v medije prisluškovane telefonske pogovore, ni pa želela aktivne legitimacije proti arbitražnemu sodišču? Še bolj zanimivo pa je to, da se pristojni slovenski organi niso ukvarjali z omenjenimi možnostmi.

 

 

"Globoko grlo" v slovenskih institucijah

 

Drugi krog vprašanj se nanaša na način, kako so dejansko posneti telefonski pogovori.

 

Prvič, ali je telefonske pogovore med udeleženci posnela ena od strani, udeleženih v pogovorih? Hipotetično je možno, da je npr. visoka uradnica Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Simona Drenik po nalogu nekoga ali samostojno posnela telefonske pogovore s slovenskim predstavnikom na arbitražnem sodišču Jernejem Sekolcem. Prav tako je, hipotetično, lahko pogovore snemal tudi slovenski predstavnik Sekolec kot neke vrste dokaz ali pa po naročilu nekoga! Ali so pristojni slovenski organi analizirali objavljene posnetke telefonskih pogovorov, objavljenih v medijih, in pridobili ustrezna izvedeniška mnenja? Ali sploh obstaja izvedeniško mnenje glede zvočnih posnetkov, ki ga je naredila slovenska stran? Z izvedeniškim mnenjem se lahko z veliko verjetnostjo ugotovi avtentičnost, način pogovora, vstavljeni ali prekinjeni deli, vrsta komunikacije, vrsta snemanja in podobno. Če je pogovore snemala ena stran v pogovorih, potem se zastavlja vprašanje, po čigavem navodilu in zakaj je snemala pogovore in kdo je kasneje razpolagal s posnetimi telefonskimi pogovori, kakšen je bil način kopiranja, kakšen postopek je bil uporabljen pri hrambi, nadzoru itd. V kolikor je ena stran snemala pogovore, potem so taki pogovori lahko bili z obveščevalno akcijo predmet zanimanja hrvaške strani in v tem primeru bi bilo očitno, da je nekdo znotraj slovenskih struktur omogočil, da Hrvaška dobi v last inkriminirane pogovore, ne glede na to, kaj je bilo vzrok oziroma interes nekoga iz slovenskih struktur. Kdo in zakaj bi v Sloveniji imel interes in kdo bi bil tarča takšnih aktivnosti?

 

Drugič, ali je Republika Hrvaška imela tehnične možnosti, da snema telefonske pogovore slovenskih visokih uradnikov? Obstaja sicer takšna možnost, ampak je primarno vezana za največje svetovne varnostno-obveščevalne agencije, nikakor pa ne za Hrvaško, še posebej če je telefonski pogovor voden na relaciji Ljubljana - Dunaj. Tehnično povedano, Hrvaška bi zelo težko, skoraj nemogoče posnela inkriminirane telefonske pogovore s spremljanjem komunikacijskih kanalov.

 

Tretjič, obstaja možnost, da so hrvaški operativci delovali zunaj meja Hrvaške oziroma da so uspeli ozvočiti bodisi prostore, v katerih so se nahajali slovenski predstavniki, bodisi mobilne in/ali telefonske aparate. Mogoče je celo, da so se dokopali do aparatov ali pa so z neposrednim delovanjem uspeli tehnično "pobrati"[1] spomin z aparata visokih uradnikov, seveda pod pogojem, da se v aparatu nahajajo inkriminirani pogovori oziroma da je ena od strani snemala pogovore in jih imela shranjene v spominu telefona.

 

Četrtič, če špekuliramo, pa obstaja minimalna verjetnost, da je pogovore hrvaški strani dala neka partnerska obveščevalna agencija, kar bi predstavljajo nonsens, še posebej ko gre za zahodne obveščevalne agencije, ki si ne bi privoščile dati zvočnih posnetkov ne eni ne drugi strani, ker bi to bila glavna naloga njihovih vlad. Obstaja hipotetična možnost, da so telefonski pogovori npr. končali v rokah "vzhodne službe", ta pa jih je odstopila hrvaški strani. Toda način, na katerega Milanović "zagovarja" Lozančića, šefa SOA, češ da je to junak, ki zasluži odlikovanje, jasno nakazuje, da je Hrvaška z obveščevalno akcijo sama prišla do inkriminiranega telefonskega pogovora, nikakor pa ne s partnerskim sodelovanjem z neko obveščevalno agencijo ali službo. Prav tako to nakazuje, da je obstajal tajni politični načrt na Hrvaškem, da se kompromitira Slovenijo in tako kontaminira arbitražno sodišče. Nalogo, da to opravi, je dobila SOA, ki jo vodi Lozančić.

 

 

Kdo je omogočil Lozančićevo "junaško dejanje"?

 

Pristojni slovenski organi morajo sprožiti mehanizme, da ugotovijo, zakaj sta se visoka slovenska predstavnika brez kakršnega koli razumnega razloga dolgotrajno in "odprto" telefonsko pogovarjala o najvažnejših informacijah za državo, ki predstavljajo tudi njen nacionalni interes. Potem je treba ugotoviti, ali je nekdo od udeležencev snemal telefonske pogovore in če jih je, po čigavem nalogu. Prav ta preiskava je lahko ključna pri razkritju celotne zgodbe. Pristojne službe in organi, ministrstva in tožilstvo Republike Slovenije, v kolikor še niso, naj odprejo in opravijo uradno preiskavo in dobijo vse odgovore na vprašanja, kako in na kateri način je Hrvaška pridobila pogovor, ki je po vsemu sodeč avtentičen.

 

„Junaško dejanje“ direktorja SOA Lozančića, kot ga je imenoval Milanović, analitikom daje pravico do ocene, da zares obstaja "globoko grlo" v slovenskih institucijah. Lahko pa gre tudi za neprofesionalni pristop visokih slovenskih uradnikov, ki v različnih institucijah niso opravili svojega dela. Problem je kompleksen. Vsi se bojijo odgovornosti Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije, katerega uradnica je bila udeleženka, poleg tega so v zadregi tudi politične elite in slovenska obveščevalna skupnost.

 

Inštitut IFIMES meni, da se mora ravno zaradi tega opraviti temeljita in celostna preiskava. Vendar naj se ne išče dežurnega krivca in naj ne "letijo glave" zaradi lepšega, ampak naj se s profesionalno in strokovno preiskavo, ki bi jo vodilo tožilstvo (ker so elementi tudi morebitne kazenske odgovornosti, če je nekdo zavestno izdal nacionalne interese in svojo državo), najdejo odgovori na vsa zastavljena vprašanja. Lažje bo vsem v Sloveniji, ne glede na to, kakšna je resnica.

 

Slikovita je izjava o situaciji v slovenskem varnostno obveščevalnem sektorju, ki jo je dal podpredsednik parlamentarne komisije za nadzor tajnih služb Matej Tonin (NSi); predlagal je namreč razpustitev varnostno-obveščevalnih struktur in ustanovitev novih ter spremembo načina njihovega delovanja. Tonin se zavzema za razpustitev tako Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) kot tudi Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo (OVS MORS) in ustanovitev dveh novih služb, ene za obveščevalno in druge za  protiobveščevalno delovanje. Tako bi prišlo do združitve SOVE, OVS MORS in Oddelka za strateške študije in analize na Ministrstvu za zunanje zadeve. Naloga novoustanovljenega varnostno-obveščevalnega sistema bi bilo pridobivanje podatkov in izdelava analiz za podporo zunanji in obrambni politiki Republike Slovenije ter ocena tveganj. Sloveniji je v tem primeru potrebna resnica, saj je od surove resnice hujša le surova neresnica. Resnica pa je ta, da je v daljšem časovnem obdobju že večkrat prišlo do vdora v varnostno-obveščevalni sistem Slovenije in do spodkopavanja ter ogrožanja naših strateških nacionalnih interesov. 

 

 

Inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije iz Ljubljane, 15. februarja 2016

 

[1] Tehnično je izvedljivo, da se iz neposredne bližine s posebno napravo prevzamejo oziroma prenesejo vse baze podatkov spomina, ki se nahajajo v mobilnem telefonu ali drugih podobnih napravah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904