Komentar

Telekom Slovenije je dobro podjetje. Prodajte ga za dobro ceno!

Država se umika iz lastniške strukture Telekoma Slovenije, potencialnih kupcev pa je več. To bi moralo pomeniti, da bo prodajna cena visoka.

09.06.2014 23:27
Piše: Luka Gubo

Večje število kupcev ni edini razlog za visoko prodajno ceno. Telekom je res dobro podjetje. V zadnjem letu je povišalo svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povišala za tretjino. Vir: mediaspeed.net

Telekom je v zadnjem letu povišal svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povišala za tretjino.

 

Če predpostavimo, da bodo kupci Telekoma pripravljeni plačati podoben multiplikator fundamentalne vrednosti in da bodo pripravljeni plačati 20 odstotkov višjo ceno od trenutne, je to približno 175 evrov za delnico.

Primerjalna analiza, skozi katero bomo šli v tem prispevku nam pokaže, da je poslovanje Telekoma boljše od primerljivih podjetij kot so avstrijski, madžarski, poljski in drugi telekomi. Tudi z vidika rasti je prihodnost Telekoma Slovenije svetla.

 

 

Kakovost podjetja

 

Profesor Joseph Piotroski je razvil način ocenjevanja podjetij, ki ločuje dobičkonosna in rastoča podjetja od nedobičkonosnih podjetij, ki nazadujejo. Metoda ocenjevanja je sledeča: pogleda se 9 različnih faktorjev na bilanci in se jih sešteje v oceno. Če je posamezen faktor pozitiven, dobi vrednost 1, če je negativen dobi vrednost 0. Seštevek vseh faktorjev nam da oceno kakovosti podjetja med 0 in 9, kjer višja ocena predstavlja boljše podjetje.

 

Po kriterijih Piotroskega, ki je razvil način ocenjevanja podjetij, ki ločuje dobičkonosna od nedobičkonosnih podjetij, Telekom Slovenije dobi oceno 7, preostalih 15 telekomov v Evropi, ki so primerljivi z našim, pa dobi povprečno oceno 5,5. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Osredotočimo se samo na nekaj izmed Piotroskijevih kriterijev. Podjetje je v preteklem letu po indeksu ustvarilo za eno enoto višji dobiček. Prav tako je za eno indeksno točko dobiček povišalo glede na celotna sredstva. V tem času se je znižala zadolženost za eno indeksno točko, povišal pa se je obrat sredstev za eno indeksno točko. Kriterija, vezana na denarni tok sta prav tako pozitivna in sta porasla za dve indeksni točki, izmed preostalih treh je pozitiven samo eden - za eno indeksno točko. Skupna ocena je torej 7 od možnih 9, s čimer Telekom povprečje preseže.

 

 

Rast podjetja

 

Telekom je v zadnjem letu povečal svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povečala za tretjino. A ker je čisti dobiček zelo nestanoviten, je primerjava rasti čistih dobičkov med podjetji včasih lahko nepoštena.

 

Bolj primerna je primerjava rasti dobičkov pred plačilom obresti, davkov, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA). Dobički po kazalcu EBITDA so bolj stabilni in nam pokažejo pravo stanje dobičkonosnosti poslovnega modela določenega podjetja.

 

Telekom Slovenije je v preteklem letu povišal svoj kazalnik EBITDA za 5 odstotkov, medtem ko je 15 primerljivih podjetij v povprečju zmanjšalo dobičkonosnost po kazalniku EBITDA za 2,4 odstotka. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Kljub temu, da je bila v letu 2013 gospodarska rast v Sloveniji negativna in med najnižjimi v Evropi, je Telekomu uspelo povišati dobičkonosnost.

 

 

Cena delnice na trgu

 

Cena delnice Telekoma na Ljubljanski borzi je v preteklih 12 mesecih pridobila 65 odstotkov vrednosti, medtem ko je vrednost primerljivih podjetij porasla za 35 odstotkov. Primerjava rasti cen na borzi med različnimi državami ima svoje pomanjkljivosti, saj ima vsaka država svojo oceno premije tveganja, ki jo investitorji upoštevajo – tako je lahko skoraj identično podjetje v eni državi dražje (glede na fundamentalno vrednost) kakor v drugi.

 

Investitorji so močno dvignili cene vseh slovenskih delnic. Te so pridobile skoraj 40 odstotkov vrednosti, kolikor je porasel indeks SBI TOP vključno z dividendami, a kljub temu je bila donosnost delnic Telekoma višja. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

 

Je delnica Telekoma podcenjena?

 

Bolj kot to, ali je cena delnice Telekoma na trgu podcenjena glede na fundamentalno vrednost, se sedaj investitorji sprašujejo, kakšna bo prevzemna cena ob prodaji. Trenutno delnica Telekoma (TLSG) kotira pri 145 evrih za delnico, špekulira pa se o prevzemni vrednosti med 150 in celo 200 evri za delnico.

 

Če se osredotočimo na primerjavo vrednotenja med Telekomom in primerljivimi podjetji, hitro ugotovimo, da je trenutna cena na trgu relativno podcenjena. Razmerje med ceno delnice in dobički podjetja je v primeru Telekoma 18, v primeru primerljivih podjetij pa kar 43. Ta podatek kaže na močno podcenjenost Telekoma Slovenije glede na ostala podjetja. Če vzamemo mediano namesto povprečja pa lahko ugotovimo, da je Telekom razumno ovrednoten, saj je mediana kazalca P/E primerljivih podjetij prav tako okrog 18.

 

Tudi ostali kazalci, kot je razmerje med ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice, ali pa razmerje med celotno vrednostjo podjetja (seštevek dolga in tržne kapitalizacije) in EBIT oz. EBITDA, kažejo na relativno podcenjenost Telekoma Slovenije. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Če predpostavimo, da bodo kupci Telekoma pripravljeni plačati podoben multiplikator fundamentalne vrednosti, pri katerih trenutno na borzah trgujejo primerljiva podjetja, lahko ugotovimo, da bodo pripravljeni plačati 20 odstotkov višjo ceno od trenutne, kar je okoli 175 evrov za delnico.

 

Glede na to, da je povpraševanja po Telekomu dokaj veliko, bodo kupci med seboj tekmovali za prevzem in posledično višali ceno, vse dokler ne bo ostal en kupec z najvišjo ceno. V tem primeru pa se resnično lahko zgodi tisti optimistični scenarij, ko bi bila prevzemna cena Telekoma okoli, ali pa celo nad 200 evri za delnico.

 

 

Avtor v prispevku ne daje nakupnih ali prodajnih priporočil, analiza je le izobraževalne narave.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,317
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,262
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,896
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019