Komentar

Telekom Slovenije je dobro podjetje. Prodajte ga za dobro ceno!

Država se umika iz lastniške strukture Telekoma Slovenije, potencialnih kupcev pa je več. To bi moralo pomeniti, da bo prodajna cena visoka.

09.06.2014 23:27
Piše: Luka Gubo

Večje število kupcev ni edini razlog za visoko prodajno ceno. Telekom je res dobro podjetje. V zadnjem letu je povišalo svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povišala za tretjino. Vir: mediaspeed.net

Telekom je v zadnjem letu povišal svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povišala za tretjino.

 

Če predpostavimo, da bodo kupci Telekoma pripravljeni plačati podoben multiplikator fundamentalne vrednosti in da bodo pripravljeni plačati 20 odstotkov višjo ceno od trenutne, je to približno 175 evrov za delnico.

Primerjalna analiza, skozi katero bomo šli v tem prispevku nam pokaže, da je poslovanje Telekoma boljše od primerljivih podjetij kot so avstrijski, madžarski, poljski in drugi telekomi. Tudi z vidika rasti je prihodnost Telekoma Slovenije svetla.

 

 

Kakovost podjetja

 

Profesor Joseph Piotroski je razvil način ocenjevanja podjetij, ki ločuje dobičkonosna in rastoča podjetja od nedobičkonosnih podjetij, ki nazadujejo. Metoda ocenjevanja je sledeča: pogleda se 9 različnih faktorjev na bilanci in se jih sešteje v oceno. Če je posamezen faktor pozitiven, dobi vrednost 1, če je negativen dobi vrednost 0. Seštevek vseh faktorjev nam da oceno kakovosti podjetja med 0 in 9, kjer višja ocena predstavlja boljše podjetje.

 

Po kriterijih Piotroskega, ki je razvil način ocenjevanja podjetij, ki ločuje dobičkonosna od nedobičkonosnih podjetij, Telekom Slovenije dobi oceno 7, preostalih 15 telekomov v Evropi, ki so primerljivi z našim, pa dobi povprečno oceno 5,5. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Osredotočimo se samo na nekaj izmed Piotroskijevih kriterijev. Podjetje je v preteklem letu po indeksu ustvarilo za eno enoto višji dobiček. Prav tako je za eno indeksno točko dobiček povišalo glede na celotna sredstva. V tem času se je znižala zadolženost za eno indeksno točko, povišal pa se je obrat sredstev za eno indeksno točko. Kriterija, vezana na denarni tok sta prav tako pozitivna in sta porasla za dve indeksni točki, izmed preostalih treh je pozitiven samo eden - za eno indeksno točko. Skupna ocena je torej 7 od možnih 9, s čimer Telekom povprečje preseže.

 

 

Rast podjetja

 

Telekom je v zadnjem letu povečal svoj dobiček za več kot dvakrat, medtem ko so primerljiva podjetja svoj dobiček v povprečju povečala za tretjino. A ker je čisti dobiček zelo nestanoviten, je primerjava rasti čistih dobičkov med podjetji včasih lahko nepoštena.

 

Bolj primerna je primerjava rasti dobičkov pred plačilom obresti, davkov, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA). Dobički po kazalcu EBITDA so bolj stabilni in nam pokažejo pravo stanje dobičkonosnosti poslovnega modela določenega podjetja.

 

Telekom Slovenije je v preteklem letu povišal svoj kazalnik EBITDA za 5 odstotkov, medtem ko je 15 primerljivih podjetij v povprečju zmanjšalo dobičkonosnost po kazalniku EBITDA za 2,4 odstotka. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Kljub temu, da je bila v letu 2013 gospodarska rast v Sloveniji negativna in med najnižjimi v Evropi, je Telekomu uspelo povišati dobičkonosnost.

 

 

Cena delnice na trgu

 

Cena delnice Telekoma na Ljubljanski borzi je v preteklih 12 mesecih pridobila 65 odstotkov vrednosti, medtem ko je vrednost primerljivih podjetij porasla za 35 odstotkov. Primerjava rasti cen na borzi med različnimi državami ima svoje pomanjkljivosti, saj ima vsaka država svojo oceno premije tveganja, ki jo investitorji upoštevajo – tako je lahko skoraj identično podjetje v eni državi dražje (glede na fundamentalno vrednost) kakor v drugi.

 

Investitorji so močno dvignili cene vseh slovenskih delnic. Te so pridobile skoraj 40 odstotkov vrednosti, kolikor je porasel indeks SBI TOP vključno z dividendami, a kljub temu je bila donosnost delnic Telekoma višja. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

 

Je delnica Telekoma podcenjena?

 

Bolj kot to, ali je cena delnice Telekoma na trgu podcenjena glede na fundamentalno vrednost, se sedaj investitorji sprašujejo, kakšna bo prevzemna cena ob prodaji. Trenutno delnica Telekoma (TLSG) kotira pri 145 evrih za delnico, špekulira pa se o prevzemni vrednosti med 150 in celo 200 evri za delnico.

 

Če se osredotočimo na primerjavo vrednotenja med Telekomom in primerljivimi podjetji, hitro ugotovimo, da je trenutna cena na trgu relativno podcenjena. Razmerje med ceno delnice in dobički podjetja je v primeru Telekoma 18, v primeru primerljivih podjetij pa kar 43. Ta podatek kaže na močno podcenjenost Telekoma Slovenije glede na ostala podjetja. Če vzamemo mediano namesto povprečja pa lahko ugotovimo, da je Telekom razumno ovrednoten, saj je mediana kazalca P/E primerljivih podjetij prav tako okrog 18.

 

Tudi ostali kazalci, kot je razmerje med ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice, ali pa razmerje med celotno vrednostjo podjetja (seštevek dolga in tržne kapitalizacije) in EBIT oz. EBITDA, kažejo na relativno podcenjenost Telekoma Slovenije. Vir: Bloomberg. Avtor: Luka Gubo.

 

Če predpostavimo, da bodo kupci Telekoma pripravljeni plačati podoben multiplikator fundamentalne vrednosti, pri katerih trenutno na borzah trgujejo primerljiva podjetja, lahko ugotovimo, da bodo pripravljeni plačati 20 odstotkov višjo ceno od trenutne, kar je okoli 175 evrov za delnico.

 

Glede na to, da je povpraševanja po Telekomu dokaj veliko, bodo kupci med seboj tekmovali za prevzem in posledično višali ceno, vse dokler ne bo ostal en kupec z najvišjo ceno. V tem primeru pa se resnično lahko zgodi tisti optimistični scenarij, ko bi bila prevzemna cena Telekoma okoli, ali pa celo nad 200 evri za delnico.

 

 

Avtor v prispevku ne daje nakupnih ali prodajnih priporočil, analiza je le izobraževalne narave.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
1
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
15
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,400
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,473
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,662
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,268
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,123
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,446
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,072
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,099
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,115
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,117