Razkrivamo

Zbogom, Zois! Adijo, Slovenija!

Marko Gašparič je doktorski študent računalništva na univerzi v Bolzanu na Južnem Tirolskem, ki nam je razkril svoj primer spopadanja z vedno bolj noro birokratsko pošastjo, v katero se spreminja slovenska javna uprava. Njegovo zgodbo objavljamo, ker si zasluži javno pozornost, obenem pa apeliramo tudi na druge naše bralce, ki se soočajo s podobnimi negativnimi izkušnjami, naj nam pošljejo svoja pričevanja o lastnih kafkovskih prigodah.

19.02.2016 11:33
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   zoisove štipendije   birokracija

Foto: arhiv Portala PLUS

Od Descartesovega "mislim, torej sem" iz 17. stoletja smo očitno v 21. stoletju prišli do odločb Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, iz katerih izhaja: "ne piše, torej ne obstaja". Temu pojavu bi se politično nekorektno lahko reklo tudi »inteligenčna degeneracija«. Zois se najbrž obrača v grobu.

Že nekaj časa opazujem dogajanje v Sloveniji z varne razdalje – se pravi iz tujine. Kar se tiče obiskov, je moje stališče: čim manj, tem bolje. Razen srečanj s sorodniki in tistimi nekaj prijatelji, ki še stiskajo pesti za boljše čase na sončni strani Alp, namreč nimam nobenega razloga, da bi si hodil ogledovat to majhnost v vseh pomenih besede.

 

Ko je žena dobila službo v tujini, sva se oba odločila, da je prišel tudi čas, da se začneva poslavljati še od "naše" državne uprave. Še nemške plače namreč postanejo (pre)nizke, če si obdavčen po slovenskih davčnih stopnjah. Zato sva najprej odjavila zdravstveno zavarovanje, nato sva prenesla stalno prebivališče, na koncu pa sva oddala še vlogi za davčno izselitev. In tako je lani aprila ostal samo še en stik med nama in slovenskim javnim sektorjem. Samo še en razlog, da trošim čas in živce zaradi kakšnega nadutega aparatčika. Razlog za dva jurja na leto: moja Zoisova štipendija.

 

Ne bom se pretvarjal, da mi je vseeno za denar. Kdo pa bi se mu kar tako odrekel?! Vseeno pa moj glavni greh za to zgodbo, ki sem se jo odločil deliti z bralci Portala PLUS, ni pohlep, ampak jeza. Jeza, ki jo je vzbudila neverjetna neumnost in/ali hudobija uslužbencev Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije – in to v mojem primeru že tretjič v zadnjih petih letih.

 

 

Kako se je začelo

 

Zoisovo štipendijo sem si pridobil v 8. razredu osnovne šole. Še zdaj se spomnim, kako je v razred prišla mlada punca in nam povedala, da bomo reševali teste za merjenje nadarjenosti. Nihče nam ni vnaprej povedal, da bomo pisali takšen test in nihče od nas ni prav dobro vedel, čemu je namenjen. Vseeno mislim, da smo ga vsi rešili po najboljših močeh. Takrat je bil način dodelitve štipendije bolj objektiven od zdajšnjega, saj so bili testi izvedeni na državni ravni in se ni moglo zgoditi, da bi nekdo ostal brez štipendije, ker je na primer imel glasbo zaključeno prav dobro (4) – tako kot se je zgodilo mojemu bratu. Kljub temu pa se v našem razredu v prvem poskusu nihče ni izkazal za dovolj nadarjenega, da bi se uvrstil med prve 3% v generaciji. Drugi poskus smo dobili tisti, ki smo imeli zlata priznanja ali športne uspehe, in tisti, ki so imeli starše v pravi stranki – takrat je bila to LDS.

 

In tako sem se, pa čeprav šele v drugo, le uspel prebiti dovolj visoko in država je rekla, da si za to zaslužim 14.000 tolarjev na mesec (danes bi to bilo nekaj manj kot 60 evrov). Štiri leta srednje šole sem Zoisovo štipendijo prejemal od Zavoda za zaposlovanje, potem pa od Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Težave so se začele, ko sem bil študent 2. stopnje na bolonjskem študijskem programu.

 

 

Piše v pravilniku

 

Leta 2012 sem tako kot še veliko drugih študentov ostal brez dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, saj je bilo praktično na skrivaj uvedeno pravilo, da mora biti prebivališče uradno prijavljeno od 1. oktobra; ministrstvo za delo pa je pritožbo gladko zavrnilo. Prav tako sem brez istega dodatka ostal v prvem letniku doktorata leta 2014. Za razliko od velike večine doktorskih študentov, ki so vpisani na doktorat v Sloveniji in prejemajo plačo ter posledično niso (več) upravičeni do Zoisove štipendije, imam srečo, da meni pravica do nadaljnjega prejemanja štipendije še vedno pripada tudi na 3. stopnji bolonjskega študijskega programa. Je pa na veliko presenečenje nekaterih slovenskih birokratov, ki očitno o tujih univerzah niti slišali še niso kaj dosti, sistem malo drugačen.

 

Prva razlika je v tem, da se je moje šolsko leto začelo 7. januarja. Da ne bi spet stopil na mino, ki je bila postavljena že dve leti prej, sem na sklad poslal dolgo elektronsko sporočilo s precej vprašanji; in med njimi tudi vprašanje glede pravila o datumu prijave prebivališča. Od anonimnega uslužbenca sklada sem dobil presenetljivo pozitiven odgovor:

 

" ... Glede prijave bivališča v tujini se ne moremo navezovati na predpisane zahteve po ureditvi prijave bivališča, kot veljajo predpisi za R Slovenijo, zato se za izobraževanje v tujini (če ne gre za obmejno območje) ne poslužujemo zahteve po takojšnji prijavi bivališča z začetkom študijskega leta, pač pa lahko šteje kot ustrezno že ureditev bivališča glede na tamkajšnji vpis ..."

 

Na tem mestu ne bom polemiziral o tem, kako smiselno je zahtevati od študentov potrdila o prijavi začasnega prebivališča, če je univerza oddaljena skoraj 500 kilometrov od stalnega prebivališča v Sloveniji. Takrat sem v pričakovanju razumne obravnave svoje vloge pač zbral in poslal vse dokumente ter čakal na odgovor. Podnajemna pogodba je bila sklenjena pred začetkom šolskega leta, potrdilo pa je državni urad izdal šest dni po njegovem začetku; v Italiji prej žal ne gre.

 

Upanje, ki ga je vzbudil razmišljajoč uradnik, je bilo lažno, saj je odločbo o dodelitvi in višini štipendije napisal črkobralec: "... Iz uradnih evidenc in iz dokumentacije, ki jo je stranka predložila 14.01.2014, je razvidno, da stranka nima urejenega začasnega prebivanja od začetka študijskega leta..."

 

 

Ne piše v pravilniku

 

Za razliko od let 2012 in 2014, ko so mi zaradi v kamen vklesanih pravil predvideno štipendijo zmanjšali za dobrih 1.000 evrov na letni ravni, pa so mi letos vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije zavrnili v celoti. Področna referentka me je sredi januarja pozvala k dopolnitvi vloge z originalnim potrdilom o vpisu in originalnim dokazilom o študijskem uspehu, iz katerega bodo razvidne številčno izražene ocene. Težava je v tem, da pri nas številčnih ocen sploh ni mogoče pridobiti, ker lestvica predvideva samo dve oceni: "passed" in "failed" (v prevodu: "opravil" in "padel"). Študent, ki ne zbere zadostnega števila kreditnih točk in/ali ne opravi vseh obveznih izpitov in predstavitev, je iz programa izključen, saj letnika ni mogoče ponavljati; izpis ocen pri uspešnem študentu tako lahko vsebuje zgolj ocene "passed".

 

Očitno je, da ocenjevalni sistem ni primerljiv s slovenskim. Po aktualnem pravilniku bi tako moral sklad najprej pretvoriti ocene. Po starem pravilniku, ki je bil očitno uporabljen v mojem primeru, pa neskladnost ocen s slovenskim sistemom sploh ni predvidena! Menda se Zoisove štipendije podeljujejo že 30 let (vir) in "naši" zakonodajalci so šele leta 2013 ugotovili, da mogoče kakšen študent dobiva ocene tudi po drugačnem sistemu kot v Sloveniji! In čeprav jim je to uspelo ugotoviti pred tremi leti, za mene še vedno veljajo pravila iz pred štirih let?!

 

Ker v zadnjih dveh letih nisem prejel treh številčno izraženih ocen, je bila vloga za nadaljnje prejemanje štipendije zavrnjena, čeprav sem prejel zgolj najvišje možne ocene, torej je bilo moje povprečje enakovredno povprečju 10,0 po slovenskem sistemu. Od Descartesovega "mislim, torej sem" iz 17. stoletja smo očitno v 21. stoletju prišli do odločb Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, iz katerih izhaja: "ne piše, torej ne obstaja".

 

Temu pojavu bi se politično nekorektno lahko reklo tudi "inteligenčna degeneracija".

 

Zois se najbrž obrača v grobu.

 

 

Igra datumov

 

Kljub navideznem pomanjkanju sposobnosti za logično mišljenje, pa na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije ne manjka prebrisanosti. Ko mi je 12.1. področna referentka poslala elektronsko sporočilo s pozivom k dopolnitvi vloge, za kar naj bi imel 15 dni časa, kot tudi piše v sporočilu, sem ji obrazložil mojo situacijo in jo prosil za dodatna navodila. V naslednjem sporočilu sem izvedel, kaj naj bi pisalo v dokumentaciji, ki sem jo že poslal in zraven še en kup napačnih podatkov. Ko sem ji povedal, kaj dejansko piše, sem dobil nazaj to:

 

"Spoštovani hvala za pojasnilo. Na podlagi podatkov, ki ste jih sporočil, vam bomo izdali ustrezno odločbo za študijsko leto 2015/2016. Odločbo vam bomo poslali na naslov stalnega prebivališča, ki ste ga navedli na vlogi... Lep dan želimo"

 

 

Poskusil sem še tretjič po elektronski pošti in četrtič po telefonu. Več kot to, da sem si prislužil "ustrezno odločbo", nisem mogel izvedeti. Zato sem sam podrobno prebral pravilnik in že naslednji dan pridobil dodatne dokumente in Sklad obvestil, da jim jih bom poslal, priložil pa sem jih tudi v priponki. Kljub vsemu je Sklad 13.1. že izdal odločbo, ki sem jo prejel po pošti 23.1., in seveda ne upošteva dopolnil, ki sem jih poslal v roku. Čeprav se je Skladu zelo mudilo z izdajo odločbe, pa se jim s pošiljanjem očitno ni. Zelo zanimivo se mi zdi, da je bilo pismo žigosano na pošti v Ljubljani šele 18.1. To pomeni, da so si vzeli pet dni časa, ko so imeli že vse informacije (na elektronsko sporočilo so mi odgovorili še isti dan), pa so vseeno prekršili rok za dopolnitev vloge!

 

 

 

Vrane in sramotilni stebri

 

Leta 2012 so nekateri Zoisovi štipendisti vložili tožbe proti Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije. Jaz je nisem, ker mi je prijateljica sodnica (!) povedala, da kljub temu, da je sklad ravnal nezakonito, sodniki v vzdušju varčevalnih ukrepov ne bodo presodili v korist študentov. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. Iz istega razloga se nisem niti uradno pritožil leta 2014, letos pa sem pritožbo spet napisal. Od odgovora so odvisni nadaljnji koraki, ampak moje potrpežljivosti je konec.

 

Po dveh letih življenja v Italiji, Nemčiji in Kanadi se mi ob slovenski birokraciji obrača želodec. Ker so sodniki del režima, mi je ostal samo še upor. Najprej bom na digitalni sramotilni steber privezal arogantne in nemisleče birokrate, ki mi za zabavo ali pa zaradi povelja nadrejenih otežujejo življenje:

 

- Tatjana Vincek je področna referentka, ki me je letos pozvala k dopolnitvi vloge, po tem pa me je še zasipala z dvoumnimi in kot kaže zavajajočimi odgovori na moja zelo jasna vprašanja. Sklepam, da je ona spisala letošnjo odločbo.

 

- Sašo Jobstl je odgovoril na mojo neformalno pritožbo leta 2014 po elektronski pošti, v odgovoru pa je samo ponovil tisto, kar je že pisalo v odločbi. Sklepam, da je on spisal odločbo leta 2014.

 

- Franc Pristovšek je podpisan pod obema omenjenima odločbama, ni pa podpisan na odločbi iz leta 2015, ki je bila v redu. Očitno problematične odločbe pridejo celo do direktorja sklada, kar potrjuje moj sum, da sklad deluje še po nekih dodatnih navodilih in z jasnimi cilji.

 

 

Očitno skladu zmanjkuje denarja, saj kolikor vem, izplačila na začetku leta zamujajo kar precej, in to že nekaj let, jaz pa sem zadnja leta čakal več kot 4 mesece samo na odločbo. Očitno je, da poskušajo zmanjšati število štipendistov in višino štipendij; ali masovno kot leta 2012 pri Zoisovih štipendijah in lani pri štipendijah za deficitarne poklice, ali pa individualno, tako kot v mojem primeru – ne verjamem, da sem edini.

 

Drage bralke in bralci, boste še verjeli v iskrenost ministric in ministrov za delo, ko se bodo po medijih hvalili, koliko štipendij nameravajo podeliti?!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
9
25.01.2022 23:28
Ko se je 2. januarja na trgu v Žanaozenu, mestu s približno sto petdeset tisoč prebivalci v regiji Mangistau, zbralo na desetine ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133