Komentar

Antonin Scalia in sovražni govor v Spodnjem Močvirnistanu

Karl Marx je predelal Heglovo misel, češ da se velika zgodovinska dejstva in osebnosti pojavljajo dvakrat, in iz nje izpeljal svojo znamenito tezo, da se zgodovina ponavlja – prvič kot tragedija, drugič pa kot farsa.

20.02.2016 02:07
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   antonin scalia   zda   barack obama   sovražni govor   eu   skupnost premoga in jekla   ustavno sodišče

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ne more preživeti, ker je postala plen kriminalne združbe, ki izredne dogodke izkorišča za lastno bogatenje. Sliši se paradoksalno: ali si domača mafija s tem, ko brez moralnih pomislekov uničuje državo, ki je tudi njena domovina, ne žaga veje, na kateri sedi?

 

Ni sovražni govor vzrok te velike družbene napetosti pri nas, pač pa je njena posledica.

Evropa ni nič bolj obremenjena z zgodovino od Združenih držav Amerike, ima pa neprimerno daljši in obsežnejši spomin. Če poskušamo odmisliti dogodke pred začetkom genocida nad staroselci, potem se severnoameriška zgodovina začenja pred komaj nekaj stoletji, medtem ko je Evropa obremenjena z odnosi med svojimi narodi tudi za tisočletje nazaj. Toda Američani so v nekaj desetletjih uspeli zgraditi globalni imperij, ker so nacionalnost, raso in veroizpoved svojih prebivalcev genialno nevtralizirali z državljanstvom. Proud to be American (tj. ponosen, da je nekdo Američan) je tisto, česar Evropejci nimamo in zaradi česar je Evropska unija v svojem substančnem bistvu še vedno Skupnost za premog in jeklo – in nič več kot to.

 

Zdi se tudi, da ima ta novodobna Skupnost za premog in jeklo vedno manjšo temperaturo v svojem jedru. Ideja se ohlaja, bruseljska birokratska palača pa je navadna hiša iz kart. Milijon migrantov iz Bližnjega in Srednjega vzhoda je zatresel unijo, v kateri živi 500 milijonov ljudi. To se je zgodilo, ker evropska hiša nima trdnih temeljev in  predvsem zato, ker nima voditeljev. Avtodestruktivni Nemci so s svojo kanclerko še enkrat dokazali dvoje: da jim ne gre zaupati in da ne zaupajo niti sami sebi.

 

Pred nami se začenja odvijati proces razpada Evrope, o čemer smo na Portalu PLUS pisali že 21. oktobra lansko leto (sic!). Napovedali smo razvoj dogodkov, ki se bistveno ne razlikuje od tega, kar se (nam) dogaja danes. Če smo se do takšnih zaključkov lahko dokopali mi, potem je seveda logično, da so celoten razplet z vsemi projekcijami, prognozami in analizami naredili tudi v za to pooblaščenih vladnih institucijah. Tega uradno sicer ne vemo in ne moremo bolj konkretizirati, saj bi s tem ogrozili naše vire. Lahko pa namignemo, da je precej poročil in opozoril nihče od naslovnikov ni (pre)bral ali vzel resno.

 

Zakaj Evropska unija takšna, kakršna je bila v desetletju po zadnji veliki širitvi (2004), ne more obstati, je bolj ali manj razumljivo. Prevladali so partikularni nacionalni interesi posameznih članic. Na drugo vprašanje, ki je le navidezno identično – namreč zakaj Slovenija takšna, kakršna je bila po letu 1991, ne more obstati brez hujših posledic – in ki izhaja iz sorodnega problema, tj. migracijskega vala, pa je neprimerno težje odgovoriti. Težje zato, ker bo odgovor marsikoga, ki se ima za iskrenega in naivnega patriota, razžalostil in prizadel. Slovenija ne more preživeti, ker je postala plen kriminalne združbe, ki izredne dogodke izkorišča za lastno bogatenje. Sliši se paradoksalno: ali si domača mafija s tem, ko brez moralnih pomislekov uničuje državo, ki je tudi njena domovina, ne žaga veje, na kateri sedi?

 

Paradoks je le navidezen, podobno kot tiste cigaretne škatlice s šokantnimi slikami posledic raka, ki naj bi kadilce odvračale od kajenja, v resnici pa ne dosežejo nobenega pozitivnega učinka: velika večina ljudi, ki so nam ugrabili državo in jo uničujejo, ustreza definiciji korporativnih psihopatov. They don't give a fuck, bi rekli Američani, njim se enostavno jebe za državo.

 

Psihopati nam bodo prej ko slej uničili državo, če se jim nihče ne bo postavil po robu. Lahko bi jih potolkli po formalni politični poti, toda kaj ko vsakič ugrabijo zmagovito stranko. So kot tumor, ki napade možgane, še preden bi začeli delovati. Ker se psihopati združujejo v kriminalne združbe, jim politika ne more do živega. Lahko bi jih ogrozilo kvečjemu pravosodje, še posebej pa sodstvo.

 

Zdaj pa smo prišli do bistva. In da bi ga lažje razumeli, bomo naredili majhen ovinek...

 

Prejšnjo soboto je umrl ameriški vrhovni sodnik Antonin Scalia. Zaradi vprašanja izvolitve naslednika je njegova smrt v trenutku postala politično vprašanje par excellence. Republikanci, ki so s Scalio izgubili konservativno ikono, od odhajajočega demokratskega predsednika Baracka Obame zahtevajo, naj odloži imenovanje novega vrhovnega sodnika, dokler ne minejo predsedniške volitve. Naj to opravi njegov naslednik ali naslednica. Republikanci seveda upajo, da bo to Ted Cruz ali eden izmed njihovih fantov, vendar niso tako politično netaktni, da bi vprašanje novega vrhovnega sodnika povezovali s strankarsko barvo prihodnje administracije v Beli hiši. Njihov argument je, da odhajajoči predsednik pač ne more sprejemati tako pomembnih odločitev. In imajo prav. Res jih ne more. V zadnjih osemdesetih letih se ni zgodilo, da bi odhajajoči predsednik v volilnem letu imenoval vrhovnega sodnika.

 

Sodstvo, sploh njegov vrh, namreč predstavlja preveč pomemben del sistema delitve oblasti, da bi eksperimentirali z njim. Za delujočo vladavino prava je priporočljivo čim manj pretresov, kajti ti predstavljajo motilce, ki škodujejo temeljnim postulatom neodvisnosti sodne veje oblasti in s tem pravni državi. Ta pa je sicer slepa, ko gre za osebne lastnosti ali prepričanja; glede tega, da je bil Scalia kar hud konservativec, seveda ni dvoma. Toda v resnici sploh ne gre za to. Smešno je, da so ga nekateri slovenski mediji v svojem provincialnem pobalinskem slogu označili celo za skrajnega desničarja. Ja, v očeh revolucionarjev bi vsekakor bil.

 

Če bi Antonin Scalia živel v naši ljudski republiki pred sedemdesetimi leti, bi končal v enem izmed brezn, v kasnejših desetletjih pa ne bi dobil službe. Ker ne bi bil naš. Interpersonalna matrica, znotraj katere deluje slovenski družbeni univerzum – zanj bi Američani s kančkom stripovskega humorja našli literarno prispodobo z Lower Slobbovia, kar sem nekoč za silo prevedel kot Spodnji Močvirnistan –, je namreč sama po sebi garancija nenormalnosti. In zato so takorekoč vsi sodniki prve sestave Ustavnega sodišča Republike Slovenije, zlasti pa Lovro Šturm, Peter Jambrek, Anton Jerovšek, pa tudi Boštjan M. Zupančič in Franc Testen pri nas označeni kot "desni", čeprav so bili v svojih odločitvah v resnici izrazito liberalni.

 

Prav tu pa je tudi kleč slovenske percepcije (ne)normalnosti – da je namreč narobe in nenormalno vse, kar ni organsko povezano s komunitaristično ideologijo, katere najhujši nasprotnik je ravno liberalizem. Od tu psovanje liberalcev z leve in desne pred II. svetovno vojno, likvidacije med njo in predvsem po njej (fizično uničenje elite), ter sveta jeza nad nasprotniki nacionalnega socializma, imenovanega nacionalni interes, ki jih danes najraje slabšalno označujejo z neoliberalci. Karkoli naj bi to v slovenski politični, ekonomski in finančni periferiji že pomenilo.

 

Skoraj identični miselni proces se dogaja s terminom "sovražni govor", ki ga je zdaj kot poosebljeno zlo prepoznala celo vladajoča stranka. Kot da bi šlo za enega najbolj dramatičnih in družbeno aktualnih vprašanj današnjega časa v Slovenij, s katerim se je dolžna spopadati vlada. Ne, spoštovani križarski vitezi demokracije, ni sovražni govor vzrok te velike družbene napetosti pri nas, pač pa je njena posledica. Strah je tisti, ki hromi Slovence, zbegane in neobveščene o globalnih migracijskih tokovih. Prestrašeni državljani, ki jim nesposobna in s korupcijo kompromitirana vlada ne pove niti tega, kam misli namestiti nesrečne tuje prebežnike, postajajo nestrpni in vsak dan manj razumevajoči do ignorance oblasti.

 

Vse skupaj je namreč farsa. Ne v Združenih državah, da ne bo pomote. Farsična je slovenska obsedenost s sovražnim govorom, s katerim se je zakonodajalec ta teden ukvarjal sedem ur, da bi na koncu sprejel izjavo, v kateri je "obsodil vse primere izražanja in spodbujanja sovraštva". V pristni stalinistični mentalni formi, nad katero smo se včasih tako zgražali, ko smo poslušali in gledali prenose maratonskih sej zvezne jugoslovanske skupščine v Beogradu: vsi tisti stari, brkati, mrki, zdolgočaseni ksihti z obveznim čikom v ustih so bili genialna antireklama za vsako nadaljnjo minuto življenja v takšni državi.

 

Toda četrt stoletja kasneje lahko v nekdanji slovenski skupščini, ki so jo vmes preimenovali, prepleskali, preuredili in zamenjali njen inventar, poslušamo in gledamo podobne scene; antikadilski zakon je sicer naredil svoje, tudi kozmetika in ženske kvote so tu, hvala zanje, a retorika je ostala podobno predmoderna. Predstavniki ljudstva, no, v bistvu poslanci vladajoče partije in njenih dveh satelitov, pristojnim organom predlagajo, da ustrezno obravnavajo vse primere sovražnega govora. Vlada naj preuči tudi spremembe zakonodaje, ki bo sankcionirala ta srhljivi sovražni govor, hate speech po angleško. Toda o tem, kaj dejansko to pomeni, predvsem pa, kje se še dopustno izražanje lastnega mnenja konča in se začne "hate speech", v naši ljudski republiki pravzaprav ne slišimo nikoli. Kajti če bi, bi bila rdečica na obrazih nekaterih potentnih, verjetno celo prepotentnih javnih osebnosti, tudi politikov in samooklicanih varuhov in varuhinj javnega reda in miru, preveč očitna, da bi jo ti lahko skrili.

 

 Scalia o levici, desnici, kapitalizmu, socializmu in krščanstvu

 

Ko namreč govorimo o politični spodobnosti, ki je prvi lakmusov test normalnosti neke družbe, smo v Sloveniji ostali na emotivni stopnji družbene revolucije. Zanjo pa je značilno, da vedno poteka na račun vsaj ene družbene skupine. Nekdo mora biti kriv za vse. Zaradi tega bo v prevladujoči slovenski medijski matrici Antonin Scalia vedno skrajni desničar. Morda tudi zato, ker je imel devet otrok in več kot 33 vnukov? Njegove knjige Reading Law: The Interpretation of Legal Texts (2012) pa pri nas najbrž nihče niti povohati ne bi hotel, pa tudi če bi jo želel, bi bilo to sila težko, saj je ves čas razprodana...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902