"Naše pojasnilo št. 1 na odgovor številka 1 g. Novkovića:

Združenje SAZAS je pooblastilo več kot 5.800 slovenskih glasbenih avtorjev, v bazi del pa je prijavljenih 184.114 slovenskih glasbenih avtorskih del. Uredniška svoboda radijskih glasbenih urednikov ima tako izjemno široke možnosti izbora med več tisoč slovenskih glasbenih avtorjev in ne zgolj med avtorji, ki Združenje SAZAS vodijo in okolico. Gre torej za interes vseh slovenskih ustvarjalcev. Je pa dejstvo, da v slovenskih medijih oglašujejo pretežno slovenska podjetja; Slovenci trošijo v lokalih in na prireditvah, zgolj slovenski glasbeniki z izvedbo pretežno slovenskih avtorskih del polnijo dvorane na dobrodelnih prireditvah, s čimer zagotavljajo prihodek organizatorjem tovrstnih prireditev.

Naše pojasnilo številka 2 na odgovor številka 2 g. Novkovića:

K točki a.

Kvote slovenske glasbe se z novelo ne spreminjajo. Gre le za uravnoteženost predvajanja slovenske glasbe v dnevnem in nočnem času, ki so si jo lastniki in glasbeni uredniki medijev tolmačili in izvajali po svoje. Količinsko slovenske glasbe v radijskih programih ne bo nič več, le slišati jo bo moč tudi podnevi.

K točki b.

Namig Združenja SAZAS drži. V določenih komercialnih radijskih programih se glasba vrti šablonsko: na nekaj ur se ponovi celotni izbor hitov (60-ih, 70-ih, 80-ih, 90-ih let). V glasbenem pluralizmu na teh programih pa v dnevnem času poslušalec zaman čaka na slovensko glasbo. Ponavljamo, Združenje SAZAS nima od takšnih ali drugačnih kvot nič več in nič manj!

K točki c.

V branje vam priporočamo nedavni intervju radijskega voditelja javne RTV g. Longyke. RTV Slovenija je tako kot javni mediji v državah članicah EU namenjen tudi spodbujanju nacionalne ustvarjalnosti, kjer so zaposleni javni uslužbenci. Ni praksa, da bi se javni uslužbenci (plačani tudi iz davkoplačevalskega denarja in obveznega RTV prispevka) aktivno vključevali ob spremembah zakonodaje, kot se vključujejo v danem primeru.

Naše pojasnilo številka 3 na odgovor številka 3 g. Novkovića

K točki a.

Če bi želeli pojasnjevati na vaš način, bi zapisali: 'Žurnal24 se je imenoval rumeni brezplačnik, ki je pod predsednikovanjem in urednikovanjem g. Novkovića propadel', a se bomo temu izognili.

Koliko je slovenska glasba prispevala h gospodarski rasti v času, ko o kvotah in slovenski besedi v slovenskih medijih ni bilo žolčnih debat, bi vam lahko povedala največja izvoznika slovenske avtorske glasbe, žal oba pokojna, spoštovana g. Slavko Avsenik in g. Lojze Slak.

Podatek za EU v zvezi z Združenjem SAZAS pa je: visoko drugo mesto med vsemi vzhodno in srednjeevropskimi avtorskimi organizaciji na lestvici svetovne krovne avtorske konfederacije CISAC.

K točki b.

Združenje SAZAS je neprofitno mednarodno zastopstvo avtorjev in imetnikov zasebnega prava. Uporaba glasbenih avtorskih del je prostovoljna poslovna odločitev in ne obvezna prisila. Zato teza, da ima SAZAS po zakonu zagotovljene prilive, ne drži. Tarife Združenja SAZAS so med najnižjimi v državah članicah EU, cena za uporabo domače ali tuje glasbe je enaka. Kot pojasnjeno večkrat, rent ni, saj uporaba glasbenih del ni z zakonom obvezujoča.

K točki c.

Raven gostilniških čenč ste s svojim člankom začeli sami, ko se vam je zapisalo: 'Več skladb, več denarja. Tudi Sazasu.' Glasbene kvote ne vplivajo na delovanje Združenje SAZAS, kar tudi sami priznavate.

Če ste vi odvisni zgolj od zaupanja svojih članov, je Združenje SAZAS odvisno od: države (izdaja dovoljenje, izvaja nadzor), zaupanja avtorskih organizacij s celega sveta, zaupanja krovne svetovne konfederacije CISAC, zaupanja uporabnikov, zlasti pa od zaupanja članov, ki svojo zasebno lastnino upravljajo prek Združenja SAZAS."

Jera R. Nahtigal,

strokovna sodelavka za stike z javnostmi in mednarodne odnose