Razkrivamo

15 let zaščitnega zakona: za preživetje je bistvena ekonomska moč

Ob petnajsti obletnici sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini je o aktualnem pomenu in izvajanju tega pomembnega pravnega akta nekaj misli zapisal Iztok Mirošič, naš nekdanji veleposlanik v Rimu.

22.02.2016 06:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   slovenci   italija   furlanija julijska krajina   zaščitni zakon   trst   rim

www.presidente.regione.fvg.it

Kljub pomislekom, da Zaščitni zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

Štirinajstega februarja 2001, simbolno na praznik zaljubljencev, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-julijski krajini številka 38/2001.

 

Kljub poskusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šestindvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manjšine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh antagonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi  svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in zveze NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji.

 

 

Slovenci v Italiji

 

Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v Furlaniji - Julijski krajini Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska) ali francosko v dolini Aoste. Že ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

 

Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju,  to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji imajo namreč le malokatere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli.

 

Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju?

 

 

Prvič

 

Ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini je zakon pomembna pravna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite, je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še varstvo v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine  s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic.

 

Drugič

 

Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske  meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji.

 

Tretjič

 

Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomno deželo Furlanijo-julijsko krajino (FJK) kot temeljno nosilko uveljavljanja  zaščitnega zakona. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje,  tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO v Milanu.

 

Seveda še danes v izvrševanju zakona  obstajajo številne težave, bistveno pa je, da Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU kot na Zahodnem Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju migrantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med državama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji državniški ravni v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta  posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona, premierja sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti.

 

Dobri obmejni odnosi  so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih medsosedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odnosov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju.

 

Četrtič

 

Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželni zakon za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tudi manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je kljub modernim evropskim demokratičnim procesom v Furlaniji-julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovinsko ter ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno.

 

V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih več aktivnosti za uveljavljanje zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosredinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v času ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev, nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona.

 

 

Tako sem kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval  za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije  s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času levosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij  same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona.

 

Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oziroma demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr. tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije, kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam.

 

Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno- etnične manjšinske ali nacionalne politično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje kljub političnim in nazorskim razlikam nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oziroma sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov.

 

Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije dobri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše  uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

Manjšina mora večino v Furlaniji-julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča, tj. Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim.

 

Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi veljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v italijanski prestolnici. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala  v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo.

 

 

Petič

 

Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr. dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona.

 

Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno,  da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic:

 

- hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju;

 

- hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo;

- večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (Primorski dnevnik, Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma;

- ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena;

- slovensko šolstvo v Benečiji; 

- nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih.

 

Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno.

 

 

Namesto zaključka

 

Slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem  zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije-julijske krajine. v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita.

 

Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila predolgo prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku, ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju, temveč tudi v meddržavnih odnosih.

 

Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist!

 

 

Iztok Mirošič je diplomat in veleposlanik ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji.          

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820