Razkrivamo

15 let zaščitnega zakona: za preživetje je bistvena ekonomska moč

Ob petnajsti obletnici sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini je o aktualnem pomenu in izvajanju tega pomembnega pravnega akta nekaj misli zapisal Iztok Mirošič, naš nekdanji veleposlanik v Rimu.

22.02.2016 06:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   slovenci   italija   furlanija julijska krajina   zaščitni zakon   trst   rim

www.presidente.regione.fvg.it

Kljub pomislekom, da Zaščitni zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

Štirinajstega februarja 2001, simbolno na praznik zaljubljencev, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-julijski krajini številka 38/2001.

 

Kljub poskusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šestindvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manjšine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh antagonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi  svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in zveze NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji.

 

 

Slovenci v Italiji

 

Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v Furlaniji - Julijski krajini Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska) ali francosko v dolini Aoste. Že ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

 

Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju,  to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji imajo namreč le malokatere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli.

 

Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju?

 

 

Prvič

 

Ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini je zakon pomembna pravna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite, je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še varstvo v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine  s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic.

 

Drugič

 

Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske  meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji.

 

Tretjič

 

Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomno deželo Furlanijo-julijsko krajino (FJK) kot temeljno nosilko uveljavljanja  zaščitnega zakona. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje,  tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO v Milanu.

 

Seveda še danes v izvrševanju zakona  obstajajo številne težave, bistveno pa je, da Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU kot na Zahodnem Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju migrantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med državama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji državniški ravni v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta  posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona, premierja sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti.

 

Dobri obmejni odnosi  so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih medsosedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odnosov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju.

 

Četrtič

 

Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželni zakon za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tudi manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je kljub modernim evropskim demokratičnim procesom v Furlaniji-julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovinsko ter ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno.

 

V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih več aktivnosti za uveljavljanje zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosredinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v času ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev, nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona.

 

 

Tako sem kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval  za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije  s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času levosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij  same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona.

 

Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oziroma demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr. tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije, kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam.

 

Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno- etnične manjšinske ali nacionalne politično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje kljub političnim in nazorskim razlikam nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oziroma sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov.

 

Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije dobri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše  uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

Manjšina mora večino v Furlaniji-julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča, tj. Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim.

 

Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi veljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v italijanski prestolnici. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala  v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo.

 

 

Petič

 

Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr. dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona.

 

Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno,  da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic:

 

- hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju;

 

- hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo;

- večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (Primorski dnevnik, Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma;

- ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena;

- slovensko šolstvo v Benečiji; 

- nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih.

 

Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno.

 

 

Namesto zaključka

 

Slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem  zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije-julijske krajine. v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita.

 

Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila predolgo prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku, ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju, temveč tudi v meddržavnih odnosih.

 

Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist!

 

 

Iztok Mirošič je diplomat in veleposlanik ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji.          

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
14
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,923
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,163
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,088
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,602
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,801
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,286
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,235
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 959
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,348
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,549