Razkrivamo

15 let zaščitnega zakona: za preživetje je bistvena ekonomska moč

Ob petnajsti obletnici sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini je o aktualnem pomenu in izvajanju tega pomembnega pravnega akta nekaj misli zapisal Iztok Mirošič, naš nekdanji veleposlanik v Rimu.

22.02.2016 06:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   slovenci   italija   furlanija julijska krajina   zaščitni zakon   trst   rim

www.presidente.regione.fvg.it

Kljub pomislekom, da Zaščitni zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

Štirinajstega februarja 2001, simbolno na praznik zaljubljencev, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-julijski krajini številka 38/2001.

 

Kljub poskusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šestindvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manjšine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh antagonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi  svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in zveze NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji.

 

 

Slovenci v Italiji

 

Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v Furlaniji - Julijski krajini Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska) ali francosko v dolini Aoste. Že ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

 

Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju,  to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji imajo namreč le malokatere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli.

 

Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju?

 

 

Prvič

 

Ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini je zakon pomembna pravna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite, je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še varstvo v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine  s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic.

 

Drugič

 

Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske  meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji.

 

Tretjič

 

Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomno deželo Furlanijo-julijsko krajino (FJK) kot temeljno nosilko uveljavljanja  zaščitnega zakona. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje,  tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO v Milanu.

 

Seveda še danes v izvrševanju zakona  obstajajo številne težave, bistveno pa je, da Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU kot na Zahodnem Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju migrantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med državama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji državniški ravni v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta  posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona, premierja sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti.

 

Dobri obmejni odnosi  so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih medsosedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odnosov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju.

 

Četrtič

 

Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželni zakon za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tudi manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je kljub modernim evropskim demokratičnim procesom v Furlaniji-julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovinsko ter ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno.

 

V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih več aktivnosti za uveljavljanje zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosredinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v času ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev, nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona.

 

 

Tako sem kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval  za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije  s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času levosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij  same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona.

 

Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oziroma demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr. tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije, kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam.

 

Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno- etnične manjšinske ali nacionalne politično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje kljub političnim in nazorskim razlikam nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oziroma sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov.

 

Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije dobri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše  uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

Manjšina mora večino v Furlaniji-julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča, tj. Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim.

 

Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi veljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v italijanski prestolnici. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala  v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo.

 

 

Petič

 

Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr. dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona.

 

Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno,  da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic:

 

- hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju;

 

- hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo;

- večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (Primorski dnevnik, Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma;

- ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena;

- slovensko šolstvo v Benečiji; 

- nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih.

 

Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno.

 

 

Namesto zaključka

 

Slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem  zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije-julijske krajine. v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita.

 

Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila predolgo prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku, ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju, temveč tudi v meddržavnih odnosih.

 

Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist!

 

 

Iztok Mirošič je diplomat in veleposlanik ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji.          

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.735
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.286
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.407
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 902
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 486
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 962