Razkrivamo

15 let zaščitnega zakona: za preživetje je bistvena ekonomska moč

Ob petnajsti obletnici sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini je o aktualnem pomenu in izvajanju tega pomembnega pravnega akta nekaj misli zapisal Iztok Mirošič, naš nekdanji veleposlanik v Rimu.

22.02.2016 06:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   slovenci   italija   furlanija julijska krajina   zaščitni zakon   trst   rim

www.presidente.regione.fvg.it

Kljub pomislekom, da Zaščitni zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

Štirinajstega februarja 2001, simbolno na praznik zaljubljencev, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-julijski krajini številka 38/2001.

 

Kljub poskusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šestindvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manjšine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh antagonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi  svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in zveze NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji.

 

 

Slovenci v Italiji

 

Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v Furlaniji - Julijski krajini Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska) ali francosko v dolini Aoste. Že ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

 

Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju,  to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji imajo namreč le malokatere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli.

 

Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju?

 

 

Prvič

 

Ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini je zakon pomembna pravna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite, je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še varstvo v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine  s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic.

 

Drugič

 

Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske  meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji.

 

Tretjič

 

Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomno deželo Furlanijo-julijsko krajino (FJK) kot temeljno nosilko uveljavljanja  zaščitnega zakona. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje,  tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO v Milanu.

 

Seveda še danes v izvrševanju zakona  obstajajo številne težave, bistveno pa je, da Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU kot na Zahodnem Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju migrantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med državama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji državniški ravni v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta  posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona, premierja sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti.

 

Dobri obmejni odnosi  so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih medsosedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odnosov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju.

 

Četrtič

 

Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželni zakon za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tudi manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je kljub modernim evropskim demokratičnim procesom v Furlaniji-julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovinsko ter ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno.

 

V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih več aktivnosti za uveljavljanje zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosredinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v času ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev, nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona.

 

 

Tako sem kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval  za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije  s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času levosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij  same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona.

 

Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oziroma demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr. tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije, kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam.

 

Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno- etnične manjšinske ali nacionalne politično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje kljub političnim in nazorskim razlikam nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oziroma sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov.

 

Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije dobri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše  uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

Manjšina mora večino v Furlaniji-julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča, tj. Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim.

 

Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi veljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v italijanski prestolnici. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala  v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo.

 

 

Petič

 

Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr. dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona.

 

Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno,  da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic:

 

- hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju;

 

- hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo;

- večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (Primorski dnevnik, Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma;

- ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena;

- slovensko šolstvo v Benečiji; 

- nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih.

 

Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno.

 

 

Namesto zaključka

 

Slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem  zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije-julijske krajine. v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita.

 

Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila predolgo prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku, ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju, temveč tudi v meddržavnih odnosih.

 

Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist!

 

 

Iztok Mirošič je diplomat in veleposlanik ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji.          

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
15
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.055
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.207
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.094
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.689
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.435
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.227
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.188
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 967
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.003
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.761