Razkrivamo

15 let zaščitnega zakona: za preživetje je bistvena ekonomska moč

Ob petnajsti obletnici sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini je o aktualnem pomenu in izvajanju tega pomembnega pravnega akta nekaj misli zapisal Iztok Mirošič, naš nekdanji veleposlanik v Rimu.

22.02.2016 06:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   slovenci   italija   furlanija julijska krajina   zaščitni zakon   trst   rim

www.presidente.regione.fvg.it

Kljub pomislekom, da Zaščitni zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

Štirinajstega februarja 2001, simbolno na praznik zaljubljencev, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-julijski krajini številka 38/2001.

 

Kljub poskusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šestindvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manjšine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh antagonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi  svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in zveze NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji.

 

 

Slovenci v Italiji

 

Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v Furlaniji - Julijski krajini Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče v Gornjem Poadižju (Južna Tirolska) ali francosko v dolini Aoste. Že ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije ob nasledenih mednarodno-pravnih podlagah v danem času in političnih razmerah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost.

 

Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju,  to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji imajo namreč le malokatere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli.

 

Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju?

 

 

Prvič

 

Ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini je zakon pomembna pravna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite, je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še varstvo v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine  s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic.

 

Drugič

 

Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske  meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji.

 

Tretjič

 

Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomno deželo Furlanijo-julijsko krajino (FJK) kot temeljno nosilko uveljavljanja  zaščitnega zakona. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje,  tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO v Milanu.

 

Seveda še danes v izvrševanju zakona  obstajajo številne težave, bistveno pa je, da Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU kot na Zahodnem Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju migrantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med državama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji državniški ravni v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta  posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona, premierja sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti.

 

Dobri obmejni odnosi  so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih medsosedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odnosov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju.

 

Četrtič

 

Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželni zakon za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tudi manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je kljub modernim evropskim demokratičnim procesom v Furlaniji-julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovinsko ter ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno.

 

V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih več aktivnosti za uveljavljanje zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosredinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v času ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev, nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona.

 

 

Tako sem kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval  za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije  s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času levosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij  same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona.

 

Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oziroma demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr. tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije, kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam.

 

Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno- etnične manjšinske ali nacionalne politično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje kljub političnim in nazorskim razlikam nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oziroma sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov.

 

Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije dobri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše  uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.

 

Manjšina mora večino v Furlaniji-julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča, tj. Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno-raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim.

 

Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi veljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v italijanski prestolnici. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala  v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo.

 

 

Petič

 

Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr. dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona.

 

Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno,  da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic:

 

- hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju;

 

- hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo;

- večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (Primorski dnevnik, Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma;

- ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena;

- slovensko šolstvo v Benečiji; 

- nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih.

 

Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno.

 

 

Namesto zaključka

 

Slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem  zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije-julijske krajine. v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita.

 

Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila predolgo prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku, ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju, temveč tudi v meddržavnih odnosih.

 

Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist!

 

 

Iztok Mirošič je diplomat in veleposlanik ter nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji.          

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,601
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,999
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,027
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,297
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,559
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,409
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,745
08/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,177
09/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 871
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,044