Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (1. del)

Kdaj in kako se je že začelo? V 20. ali v 21. stoletju?? Z bližnjevzhodno krizo, z Al Kaido ali s padcem Berlinskega zidu, razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije? Enajstega septembra 2001, z vojno v Afganistanu, z arabsko pomladjo, vojno v Siriji??

22.02.2016 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   schengen   turčija   grčija   isis   evropa   meje   migranti

Slavko Pengov: Turški vpadi (freska iz Državnega zbora)

Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

Katerega leta se je začelo? 2011, 2013 ali 2015, ko so se v spor vključili Rusi? Leta 2011 z brodolomci na italijanskem otoku Lampedusa? So s tem dogajanjem povezani Krim, Lugansk in Doneck? Kurdi in Turki?

 

Vsekakor so z migrantsko krizo, ki se je razmahnila lansko poletje, povezani kanclerka Angela Merkel, madžarski predsednik Viktor Orban, nemška zvezna ministra Wolfgang Schäuble in Thomas de Maizière, bavarski predsednik Horst Seehofer in slovenski poslanec Matjaž Hanžek, ki bi slovensko priseljensko kvoto zaokrožil na 200.000. Med državami pa seveda Nemčija, Madžarska, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Kaj pa Italija, Francija in Velika Britanija? Švedska, Danska in Višegrajska četverica? Kaj pa Turki in Kurdi? Šiiti in suniti?Kaj pa Bruselj in najvišje evropske korifeje? Kaj pa karikature Mohameda v danskem Jyllands-Posten (2005) in francoskem Charlie Hebdo (2015), teroristični napadi v Parizu, nemiri po nemških in turških mestih, protestna zborovanja v Kidričevem in Šenčurju??  Kaj pa izjave slovenskih pisateljev o nepotrebnosti schengenskega in dublinskega sistema in primerjave ograje na slovensko-hrvaški meji z žico okrog okupirane Ljubljane?

 

 

Zaplet

 

Če je mogoče začetek migrantske krize razložiti z različnimi pripravljalnimi dogodki in z njihovim sovpadanjem ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, je najbrž smiselno prvi vrhunec in resne zaplete s preseljevanjem postaviti v jesen 2015, ko se je z znamenitim vabilom oglasila nemška kanclerka in ko je Evropska unija predlagala, naj bi jih 120.000 razporedili po članicah EU. Po petih mesecih, tik pred začetkom pomladi, si večina evropskih politikov želi to, kar so nekateri razlagali kot demografsko, gospodarsko ali moralno potrebo, omejiti ali celo zaustaviti. V Nemčiji se - ob vse glasnejših zahtevah, da je potrebno določiti kvote - še vedno govori o milijonu priseljencev, več držav iz upravičencev izključuje priseljence iz t.i. varnih držav, katerih seznam se podaljšuje; Avstrijci pa bi omejili dnevno količino prosilcev za mednarodno zaščito na 80. K takšnemu novemu razmišljanju gotovo prispevajo izračuni in številke. Gre za pretirano število priseljencev in za previsoke stroške. Predvsem pa k omejevanju pozivajo nova protestna gibanja, naraščanje konservativne politike, politični pretresi... Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

 

O migrantski krizi je mogoče govoriti v kontekstu ekstremističnih scenarijev. Kot je znano, si je Islamska država ISIS za cilj postavila "odrešitev" vsega sveta, tudi Evrope, ki je z verskimi vojnami končala v 17. stoletju in ki jo je mogoče vsaj po koncu hladne vojne imenovati mirovno skupnost, utemeljeno na strpnosti in kulturni raznolikosti, na človekovih pravicah itn. V primerjavi z bojevniki, ki bi čim več sveta vključili v svoj kalifat, je Evropa (s svojim evropskim snom) videti nekam nebogljena in zmehčana. Zato ni naključje, da najnovejši sklepi Evropskega sveta (18. in 19. februarja 2016) predpisujejo sodelovanje med Frontexom in Natom.

 

 

Ustavite migracije!

 

Zapletenega problema in dramatične situacije ni mogoče rešiti na preprost način. Nedavno so šefi evropskih držav predlagali več ukrepov.[1] Potrebni so: "hitra zajezitev tokov, zaščita naših zunanjih meja, zmanjšanje nedovoljenih migracij in ohranitev integritete schengenskega območja". Ker iz Turčije v Grčijo "prihaja mnogo preveč migrantov", se EU poskuša pogoditi s turško stranjo. Treba je "napraviti konec politiki prepuščanja" vzdolž balkanske poti in vzpostaviti "normalno delujoče schengensko območje". Na zunanjih mejah je treba zavrniti vstop državljanov tretjih držav, ki "ne izpolnjujejo pogojev za vstop" ali "niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost, da to storijo". EU zaostruje pogoje s tem, da prosilcem odreka "pravico do izbire države članice, v kateri bodo zaprosili za azil". V februarskih sklepih ES je napovedana ustanovitev evropske mejne in obalne straže.

 

V ozadju teh sklepov se - v zvezi z migrantskimi valovi z jugovzhoda - pojavljajo stališča, ki so povezana z različnimi obrambnimi linijami:

 

1. Prva obrambna črta je sirsko-turška meja, ki je zaradi sporov med Turki, Kurdi in ISIS tako rekoč bojišče;

 

2. Druga obrambna črta je turško-grška (prva schengenska, zunanja evropska) meja, ki pomeni veliko obremenitev za Turčijo; predlaga jo Nemčija, varovala pa naj bi jo tudi Frontex in Nato;

 

3. Tretja obrambna črta je grško-makedonsko-bolgarska meja, ki jo zagovarjajo višegrajske države in Slovenija, nasprotuje pa ji Nemčija, ker bi se z njo podrl schengenski sistem, in ker se boji, da bi v Grčiji nastal migrantski žep;

 

4. Četrta obrambna črta je hrvaško-bosansko-srbska meja, ki je zunanja meja EU, vendar ne tudi schengenskega sistema, in bi lahko povzročila žepe v Srbiji in v BiH; ta meja za Hrvaško predstavlja težavo, ker je izredno dolga, zanjo pa velja evropska zakonodaja glede azila, torej bi Hrvaška lahko postala država z velikim številom azilantov;

 

5. Peta obrambna črta je slovensko-hrvaška meja, ki je druga schengenska/zunanja evropska meja, za katero velja schengenski red; če Slovenija ne bi uspela zaustaviti migrantskih valov, bi to pomenilo dokončen zlom schengenskega sistema; za takšen primer se pripravlja Avstrija;

 

6. Šesta obrambna črta je slovensko-avstrijska meja, ki bi v primeru prepuščanja slovensko-hrvaške meje postala zunanja meja novega schengenskega območja; v Sloveniji pa bi se kopičile vse večje množice migrantov.

 

 

Slovenija bi se morala pripraviti tudi za primer, ko bi popustila četrta obrambna črta. Za ta primer bi naša država poleg pomoči Evropske unije potrebovala politično zbranost in dobro organizacijo obmejnih varnostnih služb.

 

 



[1] Glej "Evropski svet 18. in 19. februar 2016, sklepi o migracijah", Sporočilo za javnost 72/16 Pravosodje, notranje zadeve. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,059
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,718
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,497
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,104
05/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,733
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,220
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,327
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990