Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (1. del)

Kdaj in kako se je že začelo? V 20. ali v 21. stoletju?? Z bližnjevzhodno krizo, z Al Kaido ali s padcem Berlinskega zidu, razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije? Enajstega septembra 2001, z vojno v Afganistanu, z arabsko pomladjo, vojno v Siriji??

22.02.2016 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   schengen   turčija   grčija   isis   evropa   meje   migranti

Slavko Pengov: Turški vpadi (freska iz Državnega zbora)

Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

Katerega leta se je začelo? 2011, 2013 ali 2015, ko so se v spor vključili Rusi? Leta 2011 z brodolomci na italijanskem otoku Lampedusa? So s tem dogajanjem povezani Krim, Lugansk in Doneck? Kurdi in Turki?

 

Vsekakor so z migrantsko krizo, ki se je razmahnila lansko poletje, povezani kanclerka Angela Merkel, madžarski predsednik Viktor Orban, nemška zvezna ministra Wolfgang Schäuble in Thomas de Maizière, bavarski predsednik Horst Seehofer in slovenski poslanec Matjaž Hanžek, ki bi slovensko priseljensko kvoto zaokrožil na 200.000. Med državami pa seveda Nemčija, Madžarska, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Kaj pa Italija, Francija in Velika Britanija? Švedska, Danska in Višegrajska četverica? Kaj pa Turki in Kurdi? Šiiti in suniti?Kaj pa Bruselj in najvišje evropske korifeje? Kaj pa karikature Mohameda v danskem Jyllands-Posten (2005) in francoskem Charlie Hebdo (2015), teroristični napadi v Parizu, nemiri po nemških in turških mestih, protestna zborovanja v Kidričevem in Šenčurju??  Kaj pa izjave slovenskih pisateljev o nepotrebnosti schengenskega in dublinskega sistema in primerjave ograje na slovensko-hrvaški meji z žico okrog okupirane Ljubljane?

 

 

Zaplet

 

Če je mogoče začetek migrantske krize razložiti z različnimi pripravljalnimi dogodki in z njihovim sovpadanjem ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, je najbrž smiselno prvi vrhunec in resne zaplete s preseljevanjem postaviti v jesen 2015, ko se je z znamenitim vabilom oglasila nemška kanclerka in ko je Evropska unija predlagala, naj bi jih 120.000 razporedili po članicah EU. Po petih mesecih, tik pred začetkom pomladi, si večina evropskih politikov želi to, kar so nekateri razlagali kot demografsko, gospodarsko ali moralno potrebo, omejiti ali celo zaustaviti. V Nemčiji se - ob vse glasnejših zahtevah, da je potrebno določiti kvote - še vedno govori o milijonu priseljencev, več držav iz upravičencev izključuje priseljence iz t.i. varnih držav, katerih seznam se podaljšuje; Avstrijci pa bi omejili dnevno količino prosilcev za mednarodno zaščito na 80. K takšnemu novemu razmišljanju gotovo prispevajo izračuni in številke. Gre za pretirano število priseljencev in za previsoke stroške. Predvsem pa k omejevanju pozivajo nova protestna gibanja, naraščanje konservativne politike, politični pretresi... Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

 

O migrantski krizi je mogoče govoriti v kontekstu ekstremističnih scenarijev. Kot je znano, si je Islamska država ISIS za cilj postavila "odrešitev" vsega sveta, tudi Evrope, ki je z verskimi vojnami končala v 17. stoletju in ki jo je mogoče vsaj po koncu hladne vojne imenovati mirovno skupnost, utemeljeno na strpnosti in kulturni raznolikosti, na človekovih pravicah itn. V primerjavi z bojevniki, ki bi čim več sveta vključili v svoj kalifat, je Evropa (s svojim evropskim snom) videti nekam nebogljena in zmehčana. Zato ni naključje, da najnovejši sklepi Evropskega sveta (18. in 19. februarja 2016) predpisujejo sodelovanje med Frontexom in Natom.

 

 

Ustavite migracije!

 

Zapletenega problema in dramatične situacije ni mogoče rešiti na preprost način. Nedavno so šefi evropskih držav predlagali več ukrepov.[1] Potrebni so: "hitra zajezitev tokov, zaščita naših zunanjih meja, zmanjšanje nedovoljenih migracij in ohranitev integritete schengenskega območja". Ker iz Turčije v Grčijo "prihaja mnogo preveč migrantov", se EU poskuša pogoditi s turško stranjo. Treba je "napraviti konec politiki prepuščanja" vzdolž balkanske poti in vzpostaviti "normalno delujoče schengensko območje". Na zunanjih mejah je treba zavrniti vstop državljanov tretjih držav, ki "ne izpolnjujejo pogojev za vstop" ali "niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost, da to storijo". EU zaostruje pogoje s tem, da prosilcem odreka "pravico do izbire države članice, v kateri bodo zaprosili za azil". V februarskih sklepih ES je napovedana ustanovitev evropske mejne in obalne straže.

 

V ozadju teh sklepov se - v zvezi z migrantskimi valovi z jugovzhoda - pojavljajo stališča, ki so povezana z različnimi obrambnimi linijami:

 

1. Prva obrambna črta je sirsko-turška meja, ki je zaradi sporov med Turki, Kurdi in ISIS tako rekoč bojišče;

 

2. Druga obrambna črta je turško-grška (prva schengenska, zunanja evropska) meja, ki pomeni veliko obremenitev za Turčijo; predlaga jo Nemčija, varovala pa naj bi jo tudi Frontex in Nato;

 

3. Tretja obrambna črta je grško-makedonsko-bolgarska meja, ki jo zagovarjajo višegrajske države in Slovenija, nasprotuje pa ji Nemčija, ker bi se z njo podrl schengenski sistem, in ker se boji, da bi v Grčiji nastal migrantski žep;

 

4. Četrta obrambna črta je hrvaško-bosansko-srbska meja, ki je zunanja meja EU, vendar ne tudi schengenskega sistema, in bi lahko povzročila žepe v Srbiji in v BiH; ta meja za Hrvaško predstavlja težavo, ker je izredno dolga, zanjo pa velja evropska zakonodaja glede azila, torej bi Hrvaška lahko postala država z velikim številom azilantov;

 

5. Peta obrambna črta je slovensko-hrvaška meja, ki je druga schengenska/zunanja evropska meja, za katero velja schengenski red; če Slovenija ne bi uspela zaustaviti migrantskih valov, bi to pomenilo dokončen zlom schengenskega sistema; za takšen primer se pripravlja Avstrija;

 

6. Šesta obrambna črta je slovensko-avstrijska meja, ki bi v primeru prepuščanja slovensko-hrvaške meje postala zunanja meja novega schengenskega območja; v Sloveniji pa bi se kopičile vse večje množice migrantov.

 

 

Slovenija bi se morala pripraviti tudi za primer, ko bi popustila četrta obrambna črta. Za ta primer bi naša država poleg pomoči Evropske unije potrebovala politično zbranost in dobro organizacijo obmejnih varnostnih služb.

 

 



[1] Glej "Evropski svet 18. in 19. februar 2016, sklepi o migracijah", Sporočilo za javnost 72/16 Pravosodje, notranje zadeve. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758