Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (1. del)

Kdaj in kako se je že začelo? V 20. ali v 21. stoletju?? Z bližnjevzhodno krizo, z Al Kaido ali s padcem Berlinskega zidu, razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije? Enajstega septembra 2001, z vojno v Afganistanu, z arabsko pomladjo, vojno v Siriji??

22.02.2016 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   schengen   turčija   grčija   isis   evropa   meje   migranti

Slavko Pengov: Turški vpadi (freska iz Državnega zbora)

Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

Katerega leta se je začelo? 2011, 2013 ali 2015, ko so se v spor vključili Rusi? Leta 2011 z brodolomci na italijanskem otoku Lampedusa? So s tem dogajanjem povezani Krim, Lugansk in Doneck? Kurdi in Turki?

 

Vsekakor so z migrantsko krizo, ki se je razmahnila lansko poletje, povezani kanclerka Angela Merkel, madžarski predsednik Viktor Orban, nemška zvezna ministra Wolfgang Schäuble in Thomas de Maizière, bavarski predsednik Horst Seehofer in slovenski poslanec Matjaž Hanžek, ki bi slovensko priseljensko kvoto zaokrožil na 200.000. Med državami pa seveda Nemčija, Madžarska, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Kaj pa Italija, Francija in Velika Britanija? Švedska, Danska in Višegrajska četverica? Kaj pa Turki in Kurdi? Šiiti in suniti?Kaj pa Bruselj in najvišje evropske korifeje? Kaj pa karikature Mohameda v danskem Jyllands-Posten (2005) in francoskem Charlie Hebdo (2015), teroristični napadi v Parizu, nemiri po nemških in turških mestih, protestna zborovanja v Kidričevem in Šenčurju??  Kaj pa izjave slovenskih pisateljev o nepotrebnosti schengenskega in dublinskega sistema in primerjave ograje na slovensko-hrvaški meji z žico okrog okupirane Ljubljane?

 

 

Zaplet

 

Če je mogoče začetek migrantske krize razložiti z različnimi pripravljalnimi dogodki in z njihovim sovpadanjem ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, je najbrž smiselno prvi vrhunec in resne zaplete s preseljevanjem postaviti v jesen 2015, ko se je z znamenitim vabilom oglasila nemška kanclerka in ko je Evropska unija predlagala, naj bi jih 120.000 razporedili po članicah EU. Po petih mesecih, tik pred začetkom pomladi, si večina evropskih politikov želi to, kar so nekateri razlagali kot demografsko, gospodarsko ali moralno potrebo, omejiti ali celo zaustaviti. V Nemčiji se - ob vse glasnejših zahtevah, da je potrebno določiti kvote - še vedno govori o milijonu priseljencev, več držav iz upravičencev izključuje priseljence iz t.i. varnih držav, katerih seznam se podaljšuje; Avstrijci pa bi omejili dnevno količino prosilcev za mednarodno zaščito na 80. K takšnemu novemu razmišljanju gotovo prispevajo izračuni in številke. Gre za pretirano število priseljencev in za previsoke stroške. Predvsem pa k omejevanju pozivajo nova protestna gibanja, naraščanje konservativne politike, politični pretresi... Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

 

O migrantski krizi je mogoče govoriti v kontekstu ekstremističnih scenarijev. Kot je znano, si je Islamska država ISIS za cilj postavila "odrešitev" vsega sveta, tudi Evrope, ki je z verskimi vojnami končala v 17. stoletju in ki jo je mogoče vsaj po koncu hladne vojne imenovati mirovno skupnost, utemeljeno na strpnosti in kulturni raznolikosti, na človekovih pravicah itn. V primerjavi z bojevniki, ki bi čim več sveta vključili v svoj kalifat, je Evropa (s svojim evropskim snom) videti nekam nebogljena in zmehčana. Zato ni naključje, da najnovejši sklepi Evropskega sveta (18. in 19. februarja 2016) predpisujejo sodelovanje med Frontexom in Natom.

 

 

Ustavite migracije!

 

Zapletenega problema in dramatične situacije ni mogoče rešiti na preprost način. Nedavno so šefi evropskih držav predlagali več ukrepov.[1] Potrebni so: "hitra zajezitev tokov, zaščita naših zunanjih meja, zmanjšanje nedovoljenih migracij in ohranitev integritete schengenskega območja". Ker iz Turčije v Grčijo "prihaja mnogo preveč migrantov", se EU poskuša pogoditi s turško stranjo. Treba je "napraviti konec politiki prepuščanja" vzdolž balkanske poti in vzpostaviti "normalno delujoče schengensko območje". Na zunanjih mejah je treba zavrniti vstop državljanov tretjih držav, ki "ne izpolnjujejo pogojev za vstop" ali "niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost, da to storijo". EU zaostruje pogoje s tem, da prosilcem odreka "pravico do izbire države članice, v kateri bodo zaprosili za azil". V februarskih sklepih ES je napovedana ustanovitev evropske mejne in obalne straže.

 

V ozadju teh sklepov se - v zvezi z migrantskimi valovi z jugovzhoda - pojavljajo stališča, ki so povezana z različnimi obrambnimi linijami:

 

1. Prva obrambna črta je sirsko-turška meja, ki je zaradi sporov med Turki, Kurdi in ISIS tako rekoč bojišče;

 

2. Druga obrambna črta je turško-grška (prva schengenska, zunanja evropska) meja, ki pomeni veliko obremenitev za Turčijo; predlaga jo Nemčija, varovala pa naj bi jo tudi Frontex in Nato;

 

3. Tretja obrambna črta je grško-makedonsko-bolgarska meja, ki jo zagovarjajo višegrajske države in Slovenija, nasprotuje pa ji Nemčija, ker bi se z njo podrl schengenski sistem, in ker se boji, da bi v Grčiji nastal migrantski žep;

 

4. Četrta obrambna črta je hrvaško-bosansko-srbska meja, ki je zunanja meja EU, vendar ne tudi schengenskega sistema, in bi lahko povzročila žepe v Srbiji in v BiH; ta meja za Hrvaško predstavlja težavo, ker je izredno dolga, zanjo pa velja evropska zakonodaja glede azila, torej bi Hrvaška lahko postala država z velikim številom azilantov;

 

5. Peta obrambna črta je slovensko-hrvaška meja, ki je druga schengenska/zunanja evropska meja, za katero velja schengenski red; če Slovenija ne bi uspela zaustaviti migrantskih valov, bi to pomenilo dokončen zlom schengenskega sistema; za takšen primer se pripravlja Avstrija;

 

6. Šesta obrambna črta je slovensko-avstrijska meja, ki bi v primeru prepuščanja slovensko-hrvaške meje postala zunanja meja novega schengenskega območja; v Sloveniji pa bi se kopičile vse večje množice migrantov.

 

 

Slovenija bi se morala pripraviti tudi za primer, ko bi popustila četrta obrambna črta. Za ta primer bi naša država poleg pomoči Evropske unije potrebovala politično zbranost in dobro organizacijo obmejnih varnostnih služb.

 

 



[1] Glej "Evropski svet 18. in 19. februar 2016, sklepi o migracijah", Sporočilo za javnost 72/16 Pravosodje, notranje zadeve. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
14
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171