Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (1. del)

Kdaj in kako se je že začelo? V 20. ali v 21. stoletju?? Z bližnjevzhodno krizo, z Al Kaido ali s padcem Berlinskega zidu, razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije? Enajstega septembra 2001, z vojno v Afganistanu, z arabsko pomladjo, vojno v Siriji??

22.02.2016 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   schengen   turčija   grčija   isis   evropa   meje   migranti

Slavko Pengov: Turški vpadi (freska iz Državnega zbora)

Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

Katerega leta se je začelo? 2011, 2013 ali 2015, ko so se v spor vključili Rusi? Leta 2011 z brodolomci na italijanskem otoku Lampedusa? So s tem dogajanjem povezani Krim, Lugansk in Doneck? Kurdi in Turki?

 

Vsekakor so z migrantsko krizo, ki se je razmahnila lansko poletje, povezani kanclerka Angela Merkel, madžarski predsednik Viktor Orban, nemška zvezna ministra Wolfgang Schäuble in Thomas de Maizière, bavarski predsednik Horst Seehofer in slovenski poslanec Matjaž Hanžek, ki bi slovensko priseljensko kvoto zaokrožil na 200.000. Med državami pa seveda Nemčija, Madžarska, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Kaj pa Italija, Francija in Velika Britanija? Švedska, Danska in Višegrajska četverica? Kaj pa Turki in Kurdi? Šiiti in suniti?Kaj pa Bruselj in najvišje evropske korifeje? Kaj pa karikature Mohameda v danskem Jyllands-Posten (2005) in francoskem Charlie Hebdo (2015), teroristični napadi v Parizu, nemiri po nemških in turških mestih, protestna zborovanja v Kidričevem in Šenčurju??  Kaj pa izjave slovenskih pisateljev o nepotrebnosti schengenskega in dublinskega sistema in primerjave ograje na slovensko-hrvaški meji z žico okrog okupirane Ljubljane?

 

 

Zaplet

 

Če je mogoče začetek migrantske krize razložiti z različnimi pripravljalnimi dogodki in z njihovim sovpadanjem ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, je najbrž smiselno prvi vrhunec in resne zaplete s preseljevanjem postaviti v jesen 2015, ko se je z znamenitim vabilom oglasila nemška kanclerka in ko je Evropska unija predlagala, naj bi jih 120.000 razporedili po članicah EU. Po petih mesecih, tik pred začetkom pomladi, si večina evropskih politikov želi to, kar so nekateri razlagali kot demografsko, gospodarsko ali moralno potrebo, omejiti ali celo zaustaviti. V Nemčiji se - ob vse glasnejših zahtevah, da je potrebno določiti kvote - še vedno govori o milijonu priseljencev, več držav iz upravičencev izključuje priseljence iz t.i. varnih držav, katerih seznam se podaljšuje; Avstrijci pa bi omejili dnevno količino prosilcev za mednarodno zaščito na 80. K takšnemu novemu razmišljanju gotovo prispevajo izračuni in številke. Gre za pretirano število priseljencev in za previsoke stroške. Predvsem pa k omejevanju pozivajo nova protestna gibanja, naraščanje konservativne politike, politični pretresi... Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

 

O migrantski krizi je mogoče govoriti v kontekstu ekstremističnih scenarijev. Kot je znano, si je Islamska država ISIS za cilj postavila "odrešitev" vsega sveta, tudi Evrope, ki je z verskimi vojnami končala v 17. stoletju in ki jo je mogoče vsaj po koncu hladne vojne imenovati mirovno skupnost, utemeljeno na strpnosti in kulturni raznolikosti, na človekovih pravicah itn. V primerjavi z bojevniki, ki bi čim več sveta vključili v svoj kalifat, je Evropa (s svojim evropskim snom) videti nekam nebogljena in zmehčana. Zato ni naključje, da najnovejši sklepi Evropskega sveta (18. in 19. februarja 2016) predpisujejo sodelovanje med Frontexom in Natom.

 

 

Ustavite migracije!

 

Zapletenega problema in dramatične situacije ni mogoče rešiti na preprost način. Nedavno so šefi evropskih držav predlagali več ukrepov.[1] Potrebni so: "hitra zajezitev tokov, zaščita naših zunanjih meja, zmanjšanje nedovoljenih migracij in ohranitev integritete schengenskega območja". Ker iz Turčije v Grčijo "prihaja mnogo preveč migrantov", se EU poskuša pogoditi s turško stranjo. Treba je "napraviti konec politiki prepuščanja" vzdolž balkanske poti in vzpostaviti "normalno delujoče schengensko območje". Na zunanjih mejah je treba zavrniti vstop državljanov tretjih držav, ki "ne izpolnjujejo pogojev za vstop" ali "niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost, da to storijo". EU zaostruje pogoje s tem, da prosilcem odreka "pravico do izbire države članice, v kateri bodo zaprosili za azil". V februarskih sklepih ES je napovedana ustanovitev evropske mejne in obalne straže.

 

V ozadju teh sklepov se - v zvezi z migrantskimi valovi z jugovzhoda - pojavljajo stališča, ki so povezana z različnimi obrambnimi linijami:

 

1. Prva obrambna črta je sirsko-turška meja, ki je zaradi sporov med Turki, Kurdi in ISIS tako rekoč bojišče;

 

2. Druga obrambna črta je turško-grška (prva schengenska, zunanja evropska) meja, ki pomeni veliko obremenitev za Turčijo; predlaga jo Nemčija, varovala pa naj bi jo tudi Frontex in Nato;

 

3. Tretja obrambna črta je grško-makedonsko-bolgarska meja, ki jo zagovarjajo višegrajske države in Slovenija, nasprotuje pa ji Nemčija, ker bi se z njo podrl schengenski sistem, in ker se boji, da bi v Grčiji nastal migrantski žep;

 

4. Četrta obrambna črta je hrvaško-bosansko-srbska meja, ki je zunanja meja EU, vendar ne tudi schengenskega sistema, in bi lahko povzročila žepe v Srbiji in v BiH; ta meja za Hrvaško predstavlja težavo, ker je izredno dolga, zanjo pa velja evropska zakonodaja glede azila, torej bi Hrvaška lahko postala država z velikim številom azilantov;

 

5. Peta obrambna črta je slovensko-hrvaška meja, ki je druga schengenska/zunanja evropska meja, za katero velja schengenski red; če Slovenija ne bi uspela zaustaviti migrantskih valov, bi to pomenilo dokončen zlom schengenskega sistema; za takšen primer se pripravlja Avstrija;

 

6. Šesta obrambna črta je slovensko-avstrijska meja, ki bi v primeru prepuščanja slovensko-hrvaške meje postala zunanja meja novega schengenskega območja; v Sloveniji pa bi se kopičile vse večje množice migrantov.

 

 

Slovenija bi se morala pripraviti tudi za primer, ko bi popustila četrta obrambna črta. Za ta primer bi naša država poleg pomoči Evropske unije potrebovala politično zbranost in dobro organizacijo obmejnih varnostnih služb.

 

 



[1] Glej "Evropski svet 18. in 19. februar 2016, sklepi o migracijah", Sporočilo za javnost 72/16 Pravosodje, notranje zadeve. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074