Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (1. del)

Kdaj in kako se je že začelo? V 20. ali v 21. stoletju?? Z bližnjevzhodno krizo, z Al Kaido ali s padcem Berlinskega zidu, razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije? Enajstega septembra 2001, z vojno v Afganistanu, z arabsko pomladjo, vojno v Siriji??

22.02.2016 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   schengen   turčija   grčija   isis   evropa   meje   migranti

Slavko Pengov: Turški vpadi (freska iz Državnega zbora)

Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

Katerega leta se je začelo? 2011, 2013 ali 2015, ko so se v spor vključili Rusi? Leta 2011 z brodolomci na italijanskem otoku Lampedusa? So s tem dogajanjem povezani Krim, Lugansk in Doneck? Kurdi in Turki?

 

Vsekakor so z migrantsko krizo, ki se je razmahnila lansko poletje, povezani kanclerka Angela Merkel, madžarski predsednik Viktor Orban, nemška zvezna ministra Wolfgang Schäuble in Thomas de Maizière, bavarski predsednik Horst Seehofer in slovenski poslanec Matjaž Hanžek, ki bi slovensko priseljensko kvoto zaokrožil na 200.000. Med državami pa seveda Nemčija, Madžarska, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Avstrija. Kaj pa Italija, Francija in Velika Britanija? Švedska, Danska in Višegrajska četverica? Kaj pa Turki in Kurdi? Šiiti in suniti?Kaj pa Bruselj in najvišje evropske korifeje? Kaj pa karikature Mohameda v danskem Jyllands-Posten (2005) in francoskem Charlie Hebdo (2015), teroristični napadi v Parizu, nemiri po nemških in turških mestih, protestna zborovanja v Kidričevem in Šenčurju??  Kaj pa izjave slovenskih pisateljev o nepotrebnosti schengenskega in dublinskega sistema in primerjave ograje na slovensko-hrvaški meji z žico okrog okupirane Ljubljane?

 

 

Zaplet

 

Če je mogoče začetek migrantske krize razložiti z različnimi pripravljalnimi dogodki in z njihovim sovpadanjem ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje, je najbrž smiselno prvi vrhunec in resne zaplete s preseljevanjem postaviti v jesen 2015, ko se je z znamenitim vabilom oglasila nemška kanclerka in ko je Evropska unija predlagala, naj bi jih 120.000 razporedili po članicah EU. Po petih mesecih, tik pred začetkom pomladi, si večina evropskih politikov želi to, kar so nekateri razlagali kot demografsko, gospodarsko ali moralno potrebo, omejiti ali celo zaustaviti. V Nemčiji se - ob vse glasnejših zahtevah, da je potrebno določiti kvote - še vedno govori o milijonu priseljencev, več držav iz upravičencev izključuje priseljence iz t.i. varnih držav, katerih seznam se podaljšuje; Avstrijci pa bi omejili dnevno količino prosilcev za mednarodno zaščito na 80. K takšnemu novemu razmišljanju gotovo prispevajo izračuni in številke. Gre za pretirano število priseljencev in za previsoke stroške. Predvsem pa k omejevanju pozivajo nova protestna gibanja, naraščanje konservativne politike, politični pretresi... Oglašajo se svarila, da gre za daljnosežne in dolgoročne spremembe evropskega življenja, za probleme integracije in celo terorizma. Tupatam je govor o destabilizaciji Evropske unije in celo o njeni islamizaciji.

 

O migrantski krizi je mogoče govoriti v kontekstu ekstremističnih scenarijev. Kot je znano, si je Islamska država ISIS za cilj postavila "odrešitev" vsega sveta, tudi Evrope, ki je z verskimi vojnami končala v 17. stoletju in ki jo je mogoče vsaj po koncu hladne vojne imenovati mirovno skupnost, utemeljeno na strpnosti in kulturni raznolikosti, na človekovih pravicah itn. V primerjavi z bojevniki, ki bi čim več sveta vključili v svoj kalifat, je Evropa (s svojim evropskim snom) videti nekam nebogljena in zmehčana. Zato ni naključje, da najnovejši sklepi Evropskega sveta (18. in 19. februarja 2016) predpisujejo sodelovanje med Frontexom in Natom.

 

 

Ustavite migracije!

 

Zapletenega problema in dramatične situacije ni mogoče rešiti na preprost način. Nedavno so šefi evropskih držav predlagali več ukrepov.[1] Potrebni so: "hitra zajezitev tokov, zaščita naših zunanjih meja, zmanjšanje nedovoljenih migracij in ohranitev integritete schengenskega območja". Ker iz Turčije v Grčijo "prihaja mnogo preveč migrantov", se EU poskuša pogoditi s turško stranjo. Treba je "napraviti konec politiki prepuščanja" vzdolž balkanske poti in vzpostaviti "normalno delujoče schengensko območje". Na zunanjih mejah je treba zavrniti vstop državljanov tretjih držav, ki "ne izpolnjujejo pogojev za vstop" ali "niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost, da to storijo". EU zaostruje pogoje s tem, da prosilcem odreka "pravico do izbire države članice, v kateri bodo zaprosili za azil". V februarskih sklepih ES je napovedana ustanovitev evropske mejne in obalne straže.

 

V ozadju teh sklepov se - v zvezi z migrantskimi valovi z jugovzhoda - pojavljajo stališča, ki so povezana z različnimi obrambnimi linijami:

 

1. Prva obrambna črta je sirsko-turška meja, ki je zaradi sporov med Turki, Kurdi in ISIS tako rekoč bojišče;

 

2. Druga obrambna črta je turško-grška (prva schengenska, zunanja evropska) meja, ki pomeni veliko obremenitev za Turčijo; predlaga jo Nemčija, varovala pa naj bi jo tudi Frontex in Nato;

 

3. Tretja obrambna črta je grško-makedonsko-bolgarska meja, ki jo zagovarjajo višegrajske države in Slovenija, nasprotuje pa ji Nemčija, ker bi se z njo podrl schengenski sistem, in ker se boji, da bi v Grčiji nastal migrantski žep;

 

4. Četrta obrambna črta je hrvaško-bosansko-srbska meja, ki je zunanja meja EU, vendar ne tudi schengenskega sistema, in bi lahko povzročila žepe v Srbiji in v BiH; ta meja za Hrvaško predstavlja težavo, ker je izredno dolga, zanjo pa velja evropska zakonodaja glede azila, torej bi Hrvaška lahko postala država z velikim številom azilantov;

 

5. Peta obrambna črta je slovensko-hrvaška meja, ki je druga schengenska/zunanja evropska meja, za katero velja schengenski red; če Slovenija ne bi uspela zaustaviti migrantskih valov, bi to pomenilo dokončen zlom schengenskega sistema; za takšen primer se pripravlja Avstrija;

 

6. Šesta obrambna črta je slovensko-avstrijska meja, ki bi v primeru prepuščanja slovensko-hrvaške meje postala zunanja meja novega schengenskega območja; v Sloveniji pa bi se kopičile vse večje množice migrantov.

 

 

Slovenija bi se morala pripraviti tudi za primer, ko bi popustila četrta obrambna črta. Za ta primer bi naša država poleg pomoči Evropske unije potrebovala politično zbranost in dobro organizacijo obmejnih varnostnih služb.

 

 



[1] Glej "Evropski svet 18. in 19. februar 2016, sklepi o migracijah", Sporočilo za javnost 72/16 Pravosodje, notranje zadeve. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,992
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,508
03/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,800
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,853
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,491
06/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,698
07/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,941
08/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,633
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,329
10/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,039