Komentar

Kriza slovenske politike, tretjič: Upravljanje s klimo v skupnosti

V nadaljevanju razmišljanja o krizi slovenske politike se po krizi voditeljstva in pomanjkanju strateškega cilja naše države dotikam vprašanja klime, vzdušja in počutja pri nas. Upravljanje s klimo v skupnosti sodi poleg upravljanja z zgodovinsko nalogo in upravljanja s prepričanji v trikotnik obveznih nalog za velikega voditelja. In priznajmo si, vzdušje v naši deželi je turobno in depresivno.

24.02.2016 00:01
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   voditelj   slovenija   kulturni boj   egalitarizem   levica   desnica

Foto: arhiv Portala PLUS

Edini, okrog katerih se danes s ponosom združimo prav vsi, so naši vrhunski športniki. Na vsakem drugem koraku smo kot skupnost razklani v kulturnem boju, ki ga bijeta levica in desnica.

Zadnja leta me pot pogosto vodi v Črno Goro. Njihov standard življenja, če ga merimo s številkami, je daleč od slovenskega. Pa vendar znajo svoj standard živeti s precej večjim užitkom, kot mi našega. Med stebri njihove identitete je ponos in ljubezen do svoje samostojnosti, ki so jo povrnili pred desetletjem. Na vsakem korakuvihra zastava, politični govori so polni izrazov ljubezni do države, ki jih povzema sintagma "Da je večna Črna Gora".

 

Priznam, da me včasih zanese in sanjam o tem, da imam črnogorske korenine, da bi lahko bil del te ljubezni do domovine. Zakaj taka čustva v taki razsežnosti ne prežemajo tudi nas v Sloveniji? Zakaj je vsakdo, ki sploh omeni domovino, označen za nacionalista in nestrpneža? In še pomembneje, ali bi se v Sloveniji kaj spremenilo, če bi bili ponosni na našo identiteto? Oziroma ali bi se kaj spremenilo, če bi sploh imeli jasno nacionalno identiteto? Zakaj je upravljanje s klimo v skupnosti tako pomembno za voditelja?

 

Naše dojemanje stvarnosti se oblikuje na podlagi našega počutja, čustev, energij. Naš odnos do stvarnosti ne temelji na suhoparnih statističnih kazalcih, temveč na našem imaginarnem doživljanju le-­teh. Vsako dejanje, vsako sporočilo voditelja se v naših občutkih in mislih filtrira skozi čustveno stanje in prepričanja, s katerimi dojemamo naše življenje v skupnosti.

 

Sodobna biopsihologija nam kaže, kako naše razmišljanje, dojemanje, sporazumevanje in delovanje temeljijo na prepletenem trikotniku uma, telesa in socialnega konteksta. Ta delitev je seveda umetna in ti trije stebri delujejo kot celovit kompleks. Naša bistvena življenjska in evolucijska strategija je prilagajanje, tako naravnemu okolju, kot tudi drugim pripadnikom skupnosti, torej našemu socialnemu kontekstu. To strategijo izvajamo s prepletanjem čustev, prepričanj in zunanjih dejavnikov in če politika zanemari to kompleksnost našega dojemanja, ji spodleti. In naši vladajoči politiki se to dogaja iz dneva v dan. Tako je denimo predsedniku vlade Miru Cerarju spodletelo komuniciranje s pildkom: "Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve." Kot sem pisal tukaj, ljudje sporočil ne interpretiramo v nekem praznem, abstraktnem miselnem prostoru. Naše razumevanje temelji na čustvenem odzivu in naših prepričanjih. Če so ljudje besni in nezadovoljni, istega sporočila ne bodo razumeli na enak način, kot če bi bili zadovoljni in ponosni na svojo politično elito. Razumljivo, kajne?

 

Vzdušje v skupnosti je zato za voditelja vsaj enako pomembno kot tehnično upravljanje državnih podsistemov. Demokracija je vladanje s podporo ljudstva, ki bo z vladarjem zadovoljno le, če bo zadovoljno s svojim življenjem. Krilatica "vsak je svoje sreče kovač" zato glede tega pretirano poudarja individualizem in zanemarja našo naravno danost sobivanja v skupnosti. Zanemarja, da naš utelešeni um biva v konkretnem socialnem okolju. Zanemarja nalogo politike pri ustvarjanju klime, v kateri se posamezniki dobro počutijo. Zato se mnogim zdi smešno, da recimo Butan namesto bruto domačega proizvoda uporablja nacionalni indeks sreče kot merilo, ki kaže uspešnost neke skupnosti.

 

Prevlada tehnokratske politike zadnjih desetletij se osredotoča na sistemsko delovanje in zanemarja življenjski svet. Še več: politiko, ki se ukvarja z zadovoljstvom ljudi, se označi za populistično. Politiko, ki govori o nacionalni identiteti, se označi za predmoderno in fašistično. Krilatica "kruha in iger" se uporablja kot psovka za politike, ki se trudijo za priljubljenost in dobro vzdušje. In potem se "resni" politiki čudijo, ko jih premagujejo "populisti".

 

Zakaj je torej upravljanje s klimo v skupnosti pomembna naloga voditelja? Tudi sodobna podjetja se zavedajo pomena korporativne klime, saj ugotavljajo, da je zadovoljstvo zaposlenih pomemben dejavnik njihovega poslovnega uspeha. Še toliko bolj to velja za politiko, ki se mora poleg tehničnega upravljanja podsistemovukvarjati tudi s tem emocionalno­energijskim poljem skupnosti. Če želi vladar vladati s podporo ljudstva, mora poskrbeti tudi za ta vidik.

 

Kako si lahko voditelj pri tem pomaga s sodobno znanostjo? Živimo v stoletju možganov, ko se ugotovitve nevroznanosti prelivajo tudi na druga polja. Tako imamo danes nevromarketing, nevroekonomijo ali vedenjsko ekonomijo, nevroretoriko... Skratka, biopsihologija počasi prežema vsa polja družboslovja, tudi politično znanost. Neomarksist David Neilson se je denimo s takšnim pristopom lotil vprašanja današnjega globalnega psihičnega stanja v tekstu Razred, prekernost in tesnoba v neoliberalnem globalnem kapitalizmu: Od zanikanja do upora, ki ga lahko preberete tukaj. V svoji analizi ugotavlja povezanost "ontološke varnosti" in "eksistencialne tesnobe" ter vpliv prekernosti na sodobno razredno strukturo in ideologijo. Dejansko poglabljanje socialne in materialne prekernosti vidi kot kontekst, v katerem narašča mentalno neugodje. Slednje pa izhaja iz tega, kako ljudje dojemajo današnje nezanesljive pogoje življenja in kako se s tem dejanskim stanjem psihološko spopadajo. In prav različni kognitivni pristopi do tega stvarnega socialnega konteksta so zanj ključne točke političnega delovanja. Neilson se namreč sprašuje, kako v današnjih pogojih prevladujoče prekernosti in z njo povezane tesnobe zastaviti upor proti neoliberalizmu. V svoji analizi ugotavlja podobno, kot kažejo recimo analize doživljanja stresa na delovnem mestu.

 

Prvi odziv na stres se osredotoči na spreminjanje konkteksta, ki ga povzroča. Ko pa posameznik ugotovi, da to ni v njegovi moči, se osredotoči na svoje čustveno doživljanje te neugodne situacije. Ko je torej prekernost sprejeta kot neizogibno dejstvo, skuša posameznik zmanjšati mentalno škodo te danosti in s strategijo zanikanja zmanjšati škodljive učinke strahu, stiske in vsakodnevnih pritiskov življenja nanj. Namesto upora prevladujeta sram in podreditev, saj je prilagajanje našemu naravnemu in kulturnemu okolju naša temeljna strategija preživetja.

 

Za biopsihologijo so ključna ravno prepričanja in kognitivno dojemanje dejanskega konteksta, saj le­to določa odziv na zunanje dejavnike. Neilson zato ugotavlja, da za levo politiko ni dovolj delovanje na dejanskih socialnih in materialnih pogojih bivanja, temveč je mobilizacija prekernega razreda možna šele, ko se politika osredotoči na psihološki vidik današnje klime v svetu.

 

Skratka, politika mora najprej delovati terapevtsko in šele, ko oddela svoje na tem področju, sledijo ostali koraki. Šele ko levica premaga strah in občutek nemoči, lahko kanalizira jezo in druga čustva v boj za spremembe. V mojem blogu Kaj mislim z uravnoteženo levo politiko?, ki ga lahko preberete tukaj, namesto neomarksističnega boja proti kapitalizmu zagovarjam uravnoteženo politiko, ki sledi renesančnemu iskanju dobrega vladanja ali buon governo. V tekstu sem politiki predlagal, da bi se raznolikega psihičnega stanja v naši družbi lotila z velikim kompromisom, ki bi na eni strani zmanjšal tesnobo prekariata z univerzalnim temeljnim dohodkom, na drugi pa mobiliziral progresivni del skupnosti s socialno kapico.

 

Ne glede na konkretne korake, ki bi bili za aktualno politiko sprejemljivi, pa je ključno to, da se pri svojem delovanju že enkrat osredotoči na to čustveno dimenzijo, na vzdušje in motivacijo. Kako torej upravljati s klimo v skupnosti, kako zgraditi identiteto, ki bo v ljudeh budila ponos in zadovoljstvo? Zanimivo je, da samo temo nacionalne identitete in vlogo voditelja danes najbolj zavrača prav slovenska levica, ki po drugi strani z ikonografijo in proslavami slavi Tita, ki je bil eden največjih mojstrov te politične discipline. Zakaj danes ne bi poiskali sodobnega voditelja, ki bi postavil trdne temelje slovenske identitete in budil ponos, ki bi nam poleg zadovoljstva z življenjem dal energijo tudi za gospodarski skok? Edini, okrog katerih se danes s ponosom združimo prav vsi, so naši vrhunski športniki. Na vsakem drugem koraku smo kot skupnost razklani v kulturnem boju, ki ga bijeta levica in desnica. Mogoče je prav to polje, kjer bi lahko začeli. Zato so denimo zgrešene kritike tistih, ki županu Kopra Borisu Popoviču očitajo, da se je lotil prenove nogometnega kluba Koper, namesto da bi se ukvarjal z drugimi vprašanji, ki naj bi bila za župana primernejša. Njegov cilj je ravno zgraditi nov steber identitete mesta na ekipnem duhu, zdravemu življenju in predvsem izjemni ambicioznosti. Prav slednje je tudi glavna značilnost današnjega Kopra, ki se je iz nekdaj sivega in zanemarjenega mesta prerodil v odprto mesto z velikimi ambicijami, ki motivirajo k napredku. Zakaj Slovenija ne bi posnemala tega preporoda?

 

Ali torej politika lahko vzpostavi pogoje za srečo posameznikov in kako naj se tega loti? Nedaven članek o eni najdlje trajajočih psiholoških študij, v kateri univerza Harvard že celih 75 let preučuje recept za srečo, ki ga lahko preberete tukaj, nam lahko da prvi vpogled v to vprašanje. Tričetrt stoletja spremljanja skupine ljudi kaže, da zasrečo niso bistveni materialni dejavniki, temveč predvsem medčloveški odnosi. Vpliv različnih dejavnikov ­ od izobrazbe, zdravega življenja, kariernega uspeha do velikih življenjskih dosežkov  na srečo je v zadnji instanci odvisen od toplih odnosov, od kakovosti naše medsebojnosti, ki sega od družinskega do družbenega okolja. In naša slovenska medsebojnost je obarvana z globokim razkolom tako na družbeni kot politični ravni. Prvi korak zdravljenja Slovenije bi torej moral biti neka temeljna pomiritev tega razkola in vzpostavitev političnega okolja, v katerem bi se o ideoloških in programskih razlikah pogovarjali brez te sovražne čustvene napetosti, ki dejansko onemogoča vsebinski pogovor. 

 

Sreča je zadnja desetletja pomembna tema v psihologiji in ekonomiji, med dejavniki teh analiz pa je tudi politična orientacija. Tako številne študije kažejo, da so verni in konservativni ljudje bolj srečni in zadovoljni z življenjem. O tem denimo piše Bixter (2014) v tekstu Sreča, politična orientacija in vernost. Vera je, kot ugotavlja, vir družbene podpore, nudi smisel življenja, spodbuja k zdravemu načinu življenja, hkrati pa je uporaben mehanizem soočanja s težavami. Tudi konservativnost se je pokazala kot ideologija, ki krepi samozavest in samospoštovanje, kar vodi k sreči skupaj s poudarjanjem družine in drugih oblik skupnosti. 

 

Nekateri sicer vztrajajo, da so konservativci srečnejši, ker naj bi bili premožnejši in bi imeli zato odprta vrata v uspešna omrežja, kot denimo ugotavljajo Jetten, Haslam in Barlow (2013) v tekstu Vračanje sistema: "En razlog, zakaj so konservativci srečnejši od liberalcev, je višji socioekonomski status, ki jim omogoča dostop do članstva v več skupinah." Pa vendar je ta ugotovitev vprašljiva najprej zaradi same predpostavke, da so konservativci premožnejši, pa tudi zaradi vztrajanja na materialnih pogojih sreče, kar oporeka ugotovitvi harvardske študije, da je ključ do sreče v kognitivnih dejavnikih medčloveških odnosov.

 

Kognitivni dejavniki temeljijo na prepričanjih, torej ideologiji. Zato je bolj verjetna ugotovitev Napierja in Josta (2008) v tekstu Zakaj so konservativci srečnejši od liberalcev?, ki poudarja ravno to, da je konservativna ideologija uspešnejša v racionalizaciji, torej upravičevanju prepričanj o sreči navkljub življenju v svetu neenakosti. Ključna naj bi torej bila meritokratska ideologija, ki legitimira statusne razlike, če izhajajo iz zaslug. Tudi sicer konservativnost običajno opravičuje obstoječi sistem, medtem ko progresivni del družbe bolijo razlike v statusu.

 

Slovenija je še posebej egalitarna družba, ki zavrača vsakršne razlike. Zato, ker so tranzicijski zmagovalci to postali na krivičen način ali zaradi splošnega zavračanja razlik? Morda je ključ prav tu. Terapevtsko učenje sprejemanja danosti razlikovanja, ki temelji na zaslugah. Drugi ključ pa zna biti tudi v tem, da bi po nekaj stoletjih vztrajnega zavračanja tudi levica stopila korak bližje spiritualnosti oziroma duhovnosti kot neizogibnemu delu človeškega bivanja.

 

Slovenija vsekakor potrebuje velikega voditelja, ki bo sposoben upravljati z zgodovinsko nalogo pred nami, upravljati s prepričanji in seveda upravljati s klimo v skupnosti. Popravljanja vzdušja v državi se bo moral lotiti potrpežljivo in vztrajno z diskurzom mobilizacije in navdiha. Živimo v eni najbolj varnih in socialno egalitarnih držav na svetu. Priznati si moramo, da je v jedru naše krize naše psihično stanje in da to terja terapevtsko politiko. Enako kot pri terapiji mora voditelj najprej pomiriti današnjo čustveno razburjenost in vzpostaviti terapevtski stik, nato pa voditi ljudstvo do zadovoljstva in ponosa.

 

Takega voditelja bi morali iskati na prihodnjih volitvah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.734
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.049
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 613
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 453