Komentar

Moskva, Majakovski, Maljevič

Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu.

28.02.2016 12:14
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   maljevič   majakovski   moskva   ksevt

Foto: arhiv Portala PLUS

Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

Spuščamo se navzdol po tekočih stopnicah moskovskega metroja v globoko notranjost mestnih ujm. Namenjeni smo v Nacionalni center za sodobno umetnost (NCCA), ki se nahaja nedaleč stran od metro postaje Majakovskega. Čas nas še ne preganja vse je še pod nadzorom. Šele čez dve uri bomo začeli s procesiranjem gledališkega informansa Postgravityart: AKTUATOR 16.

 

Gremo naprej: dvigujemo se na površino metropole. Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu. Vi, ki še niste bili v megapolisih Rusije, morate vedeti, da ima Sankt Peterburg v svoji asociativnosti duh Benetk, Moskva pa duha Beograda. Danes smo v Moskvi!

 

Gremo naprej: ko iztopimo iz sekularno zatemnjenega svetišča metroja na površino mesta se nam na trgu zasveti v ranem dnevu monumentalni spomenik, posvečen pesniku XX. stoletja Vladimirjju Vladimiroviču Majakovskemu. To je tisti pesnik, ki ni prenesel gnusa ideolgije, imel pa je izvrstno ustrojene čevlje. Mit: z revolverjem si je pognal kroglo v srce. Hipoteza: ideologija in njena črna agentura mu ga je poslala.

 

Danes se bom poizkusil izoginiti bližnjim in divjim asociacijam ter mitom in hipotezam. Gremo naprej: s hitro hojo stopamo proti centru za sodobno umetnost. Hodimo skozi arkade nesrečne stavbe filharmonije Čajkovskega. Vsi, ki poznamo zgodovino te stavbe, jo imenjujemo "gledališče Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda". Zgrajena je bila za namene novoveškega "totalnega gledališča", danes pa jo Moskovčani uporabljajo za kozervativna simfonična preigravanja večjih in manjših orkestrov, boljših ali slabših virtuozov.

 

Gremo naprej: ne mislim se zaustavljati ob tej grozljivi epizodi iz življenja umetnika Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, ki se je končala z njegovo nasilno smrtjo pred vojaškim strelskim vodom. Govno ga je obsodilo pod pretvezo, da je bil istočasno japonski in angleški vohun.

 

Gremo naprej: nekaj deset metrov stran že hodimo mimo doma Mihaila Afanasijeviča Bulgakova. Romanopisca in dramatika, ki ga je Govno oboževalo. Njegovo dramo Bela garda si ga je ogledalo v Mhatu, v Moskovskem umetniškem gledališču, šestnajstkrat. Šestnajstkrat! Metafizični dom Bulgakova in trg vizualno izobraženega divjaka Majakovskega sta si dve nasprotni in nepomirljivi topografiji mesta, dve nepomirljivi pripovedi.

 

Gremo naprej: tokrat o njunem anatgoizmu ne bom premišljeval, pa bi moral - v njem je nekaj univerzalnega. Morda naslednjič! In že smo pred Nacionalnim centrom za sodobno umetnost. Prvi gledališki informans bomo odigrali ob 16. uri, drugega pa ob 18. uri. Pred nami je več kot dovolj časa za vse predprodukcijske priprave, pred nami je osemurno obredno procesiranje dveh informansov. Z menoj sta moja najbližja sodelavca, ki ju občudujem in obožujem, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Fantastično varno se počutim ob njiju. Sta izumitelja postgravitacijske umetnosti in konstruktorja digitalnih supremacij.

 

Z danšanjim informansom Postgravityart:AKTUATOR 16 bomo začeli letošnja slavja, ki jih programira KSEVT, posvečena stoletnici začetka kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja. Za KSEVT se je vse začelo pred stotimi leti, ko je Kazimir Severinovič Maljevič leta 1916 naslikal Supremus 56, načrt optimalne projekcije človeštva. Zapisal je:

 

"Zemlja in Luna - med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti_______ Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti - ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame posebno mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti svoje lastno življenje______Abstraktne suprematistične oblike so se spremenile v utilitaristično popolnost. Nimajo več stika z Zemljo, opazovati pa jih je moč kot ločene posamične planete ali kot sistem v celoti. Predlagam, da nimajo stika z Zemljo, vendar ne v smislu odcepitve in zapuščanja; rad bi samo opozoril na to, kako se za suprematistično prihodnost konstruirajo prototipi tehničnih organizmov, ki jih določa čista utilitaristična nujnost - in ta nujnost ostaja vez med njimi."

 

Kazimir Severinovič Maljevič je v svojem kozmističnem načrtu med Zemljo in Luno vpel tehnoPlanite. Umetniško megastrukturo, ki naj bo meta znak namenjen tuji izvenzemljski inteligenci. Istočasno pa naj manifestira človeštvu lastno strateško mišljenje: vsaka materializcaija, vsaka morfološka obsesija ima v sebi nameščeno potencialno energijo mišljenja. Samo sprožiti jo je potrebno.

 

Maljevič je besedo Planit sestavil iz besed planet in satelit v novo besedo za potrebe umetnosti - Planit.

 

Gremo naprej navzgor po stopnicah: v prvem nadstropju muzeja je postavljena razstava z naslovom Mistifikatorji, na vstopnem portalu preberem imena umetnikov, ki razstavljajo v muzeju: Demijen Herst, Bill Viola, Barbara Kruger. Gremo na drugo nadstropje: prostorna in odlično opremljena dvorana bo postala naš novi dom in naslednji hip je že postala naš drugi dom. Gremo naprej proti soncu, proti vetru, proti skrivnem razodetju: v Moskvi poteka utirjeni mimohod zime. Vsi skupaj komaj čakamo grdo odjugo, ki nam bo napovedala nove možnosti. Gledalci vedno pridejo v gledališča, muzeje in galerije.

 

So že tukaj!

 

V komentarju bi se rad osrediščil v Supremusu 56. Informans Postgravitart: AKTUATOR 16 je bil množični mimohod lepih digitalnih oblik Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, gibkih in pametnih teles Blaža Slaniča in Filipa Kržišnika, ter elektronskih pokrajin Daria Seravala.

 

Megapolis je monumentalna zlitina dimenzij, taka zlitina ki proizvaja visoke frekvence, ki jih nikjer drugje ne slišite. To je zvok, ki vlada masovnemu človeku. Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

 

Mogoče celo živimo zadnjo raven miru in reda. Kdo bi vedel? Pospešujeta me Moskva in avantgardna umetnost. Nobene razlike ni, tako je tudi v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.070
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.851
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 463