Komentar

Moskva, Majakovski, Maljevič

Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu.

28.02.2016 12:14
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   maljevič   majakovski   moskva   ksevt

Foto: arhiv Portala PLUS

Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

Spuščamo se navzdol po tekočih stopnicah moskovskega metroja v globoko notranjost mestnih ujm. Namenjeni smo v Nacionalni center za sodobno umetnost (NCCA), ki se nahaja nedaleč stran od metro postaje Majakovskega. Čas nas še ne preganja vse je še pod nadzorom. Šele čez dve uri bomo začeli s procesiranjem gledališkega informansa Postgravityart: AKTUATOR 16.

 

Gremo naprej: dvigujemo se na površino metropole. Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu. Vi, ki še niste bili v megapolisih Rusije, morate vedeti, da ima Sankt Peterburg v svoji asociativnosti duh Benetk, Moskva pa duha Beograda. Danes smo v Moskvi!

 

Gremo naprej: ko iztopimo iz sekularno zatemnjenega svetišča metroja na površino mesta se nam na trgu zasveti v ranem dnevu monumentalni spomenik, posvečen pesniku XX. stoletja Vladimirjju Vladimiroviču Majakovskemu. To je tisti pesnik, ki ni prenesel gnusa ideolgije, imel pa je izvrstno ustrojene čevlje. Mit: z revolverjem si je pognal kroglo v srce. Hipoteza: ideologija in njena črna agentura mu ga je poslala.

 

Danes se bom poizkusil izoginiti bližnjim in divjim asociacijam ter mitom in hipotezam. Gremo naprej: s hitro hojo stopamo proti centru za sodobno umetnost. Hodimo skozi arkade nesrečne stavbe filharmonije Čajkovskega. Vsi, ki poznamo zgodovino te stavbe, jo imenjujemo "gledališče Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda". Zgrajena je bila za namene novoveškega "totalnega gledališča", danes pa jo Moskovčani uporabljajo za kozervativna simfonična preigravanja večjih in manjših orkestrov, boljših ali slabših virtuozov.

 

Gremo naprej: ne mislim se zaustavljati ob tej grozljivi epizodi iz življenja umetnika Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, ki se je končala z njegovo nasilno smrtjo pred vojaškim strelskim vodom. Govno ga je obsodilo pod pretvezo, da je bil istočasno japonski in angleški vohun.

 

Gremo naprej: nekaj deset metrov stran že hodimo mimo doma Mihaila Afanasijeviča Bulgakova. Romanopisca in dramatika, ki ga je Govno oboževalo. Njegovo dramo Bela garda si ga je ogledalo v Mhatu, v Moskovskem umetniškem gledališču, šestnajstkrat. Šestnajstkrat! Metafizični dom Bulgakova in trg vizualno izobraženega divjaka Majakovskega sta si dve nasprotni in nepomirljivi topografiji mesta, dve nepomirljivi pripovedi.

 

Gremo naprej: tokrat o njunem anatgoizmu ne bom premišljeval, pa bi moral - v njem je nekaj univerzalnega. Morda naslednjič! In že smo pred Nacionalnim centrom za sodobno umetnost. Prvi gledališki informans bomo odigrali ob 16. uri, drugega pa ob 18. uri. Pred nami je več kot dovolj časa za vse predprodukcijske priprave, pred nami je osemurno obredno procesiranje dveh informansov. Z menoj sta moja najbližja sodelavca, ki ju občudujem in obožujem, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Fantastično varno se počutim ob njiju. Sta izumitelja postgravitacijske umetnosti in konstruktorja digitalnih supremacij.

 

Z danšanjim informansom Postgravityart:AKTUATOR 16 bomo začeli letošnja slavja, ki jih programira KSEVT, posvečena stoletnici začetka kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja. Za KSEVT se je vse začelo pred stotimi leti, ko je Kazimir Severinovič Maljevič leta 1916 naslikal Supremus 56, načrt optimalne projekcije človeštva. Zapisal je:

 

"Zemlja in Luna - med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti_______ Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti - ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame posebno mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti svoje lastno življenje______Abstraktne suprematistične oblike so se spremenile v utilitaristično popolnost. Nimajo več stika z Zemljo, opazovati pa jih je moč kot ločene posamične planete ali kot sistem v celoti. Predlagam, da nimajo stika z Zemljo, vendar ne v smislu odcepitve in zapuščanja; rad bi samo opozoril na to, kako se za suprematistično prihodnost konstruirajo prototipi tehničnih organizmov, ki jih določa čista utilitaristična nujnost - in ta nujnost ostaja vez med njimi."

 

Kazimir Severinovič Maljevič je v svojem kozmističnem načrtu med Zemljo in Luno vpel tehnoPlanite. Umetniško megastrukturo, ki naj bo meta znak namenjen tuji izvenzemljski inteligenci. Istočasno pa naj manifestira človeštvu lastno strateško mišljenje: vsaka materializcaija, vsaka morfološka obsesija ima v sebi nameščeno potencialno energijo mišljenja. Samo sprožiti jo je potrebno.

 

Maljevič je besedo Planit sestavil iz besed planet in satelit v novo besedo za potrebe umetnosti - Planit.

 

Gremo naprej navzgor po stopnicah: v prvem nadstropju muzeja je postavljena razstava z naslovom Mistifikatorji, na vstopnem portalu preberem imena umetnikov, ki razstavljajo v muzeju: Demijen Herst, Bill Viola, Barbara Kruger. Gremo na drugo nadstropje: prostorna in odlično opremljena dvorana bo postala naš novi dom in naslednji hip je že postala naš drugi dom. Gremo naprej proti soncu, proti vetru, proti skrivnem razodetju: v Moskvi poteka utirjeni mimohod zime. Vsi skupaj komaj čakamo grdo odjugo, ki nam bo napovedala nove možnosti. Gledalci vedno pridejo v gledališča, muzeje in galerije.

 

So že tukaj!

 

V komentarju bi se rad osrediščil v Supremusu 56. Informans Postgravitart: AKTUATOR 16 je bil množični mimohod lepih digitalnih oblik Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, gibkih in pametnih teles Blaža Slaniča in Filipa Kržišnika, ter elektronskih pokrajin Daria Seravala.

 

Megapolis je monumentalna zlitina dimenzij, taka zlitina ki proizvaja visoke frekvence, ki jih nikjer drugje ne slišite. To je zvok, ki vlada masovnemu človeku. Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

 

Mogoče celo živimo zadnjo raven miru in reda. Kdo bi vedel? Pospešujeta me Moskva in avantgardna umetnost. Nobene razlike ni, tako je tudi v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.915
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.697
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.508
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.588
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.305
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.452
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 765
09/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 749
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 539