Komentar

Moskva, Majakovski, Maljevič

Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu.

28.02.2016 12:14
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   maljevič   majakovski   moskva   ksevt

Foto: arhiv Portala PLUS

Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

Spuščamo se navzdol po tekočih stopnicah moskovskega metroja v globoko notranjost mestnih ujm. Namenjeni smo v Nacionalni center za sodobno umetnost (NCCA), ki se nahaja nedaleč stran od metro postaje Majakovskega. Čas nas še ne preganja vse je še pod nadzorom. Šele čez dve uri bomo začeli s procesiranjem gledališkega informansa Postgravityart: AKTUATOR 16.

 

Gremo naprej: dvigujemo se na površino metropole. Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu. Vi, ki še niste bili v megapolisih Rusije, morate vedeti, da ima Sankt Peterburg v svoji asociativnosti duh Benetk, Moskva pa duha Beograda. Danes smo v Moskvi!

 

Gremo naprej: ko iztopimo iz sekularno zatemnjenega svetišča metroja na površino mesta se nam na trgu zasveti v ranem dnevu monumentalni spomenik, posvečen pesniku XX. stoletja Vladimirjju Vladimiroviču Majakovskemu. To je tisti pesnik, ki ni prenesel gnusa ideolgije, imel pa je izvrstno ustrojene čevlje. Mit: z revolverjem si je pognal kroglo v srce. Hipoteza: ideologija in njena črna agentura mu ga je poslala.

 

Danes se bom poizkusil izoginiti bližnjim in divjim asociacijam ter mitom in hipotezam. Gremo naprej: s hitro hojo stopamo proti centru za sodobno umetnost. Hodimo skozi arkade nesrečne stavbe filharmonije Čajkovskega. Vsi, ki poznamo zgodovino te stavbe, jo imenjujemo "gledališče Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda". Zgrajena je bila za namene novoveškega "totalnega gledališča", danes pa jo Moskovčani uporabljajo za kozervativna simfonična preigravanja večjih in manjših orkestrov, boljših ali slabših virtuozov.

 

Gremo naprej: ne mislim se zaustavljati ob tej grozljivi epizodi iz življenja umetnika Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, ki se je končala z njegovo nasilno smrtjo pred vojaškim strelskim vodom. Govno ga je obsodilo pod pretvezo, da je bil istočasno japonski in angleški vohun.

 

Gremo naprej: nekaj deset metrov stran že hodimo mimo doma Mihaila Afanasijeviča Bulgakova. Romanopisca in dramatika, ki ga je Govno oboževalo. Njegovo dramo Bela garda si ga je ogledalo v Mhatu, v Moskovskem umetniškem gledališču, šestnajstkrat. Šestnajstkrat! Metafizični dom Bulgakova in trg vizualno izobraženega divjaka Majakovskega sta si dve nasprotni in nepomirljivi topografiji mesta, dve nepomirljivi pripovedi.

 

Gremo naprej: tokrat o njunem anatgoizmu ne bom premišljeval, pa bi moral - v njem je nekaj univerzalnega. Morda naslednjič! In že smo pred Nacionalnim centrom za sodobno umetnost. Prvi gledališki informans bomo odigrali ob 16. uri, drugega pa ob 18. uri. Pred nami je več kot dovolj časa za vse predprodukcijske priprave, pred nami je osemurno obredno procesiranje dveh informansov. Z menoj sta moja najbližja sodelavca, ki ju občudujem in obožujem, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Fantastično varno se počutim ob njiju. Sta izumitelja postgravitacijske umetnosti in konstruktorja digitalnih supremacij.

 

Z danšanjim informansom Postgravityart:AKTUATOR 16 bomo začeli letošnja slavja, ki jih programira KSEVT, posvečena stoletnici začetka kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja. Za KSEVT se je vse začelo pred stotimi leti, ko je Kazimir Severinovič Maljevič leta 1916 naslikal Supremus 56, načrt optimalne projekcije človeštva. Zapisal je:

 

"Zemlja in Luna - med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti_______ Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti - ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame posebno mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti svoje lastno življenje______Abstraktne suprematistične oblike so se spremenile v utilitaristično popolnost. Nimajo več stika z Zemljo, opazovati pa jih je moč kot ločene posamične planete ali kot sistem v celoti. Predlagam, da nimajo stika z Zemljo, vendar ne v smislu odcepitve in zapuščanja; rad bi samo opozoril na to, kako se za suprematistično prihodnost konstruirajo prototipi tehničnih organizmov, ki jih določa čista utilitaristična nujnost - in ta nujnost ostaja vez med njimi."

 

Kazimir Severinovič Maljevič je v svojem kozmističnem načrtu med Zemljo in Luno vpel tehnoPlanite. Umetniško megastrukturo, ki naj bo meta znak namenjen tuji izvenzemljski inteligenci. Istočasno pa naj manifestira človeštvu lastno strateško mišljenje: vsaka materializcaija, vsaka morfološka obsesija ima v sebi nameščeno potencialno energijo mišljenja. Samo sprožiti jo je potrebno.

 

Maljevič je besedo Planit sestavil iz besed planet in satelit v novo besedo za potrebe umetnosti - Planit.

 

Gremo naprej navzgor po stopnicah: v prvem nadstropju muzeja je postavljena razstava z naslovom Mistifikatorji, na vstopnem portalu preberem imena umetnikov, ki razstavljajo v muzeju: Demijen Herst, Bill Viola, Barbara Kruger. Gremo na drugo nadstropje: prostorna in odlično opremljena dvorana bo postala naš novi dom in naslednji hip je že postala naš drugi dom. Gremo naprej proti soncu, proti vetru, proti skrivnem razodetju: v Moskvi poteka utirjeni mimohod zime. Vsi skupaj komaj čakamo grdo odjugo, ki nam bo napovedala nove možnosti. Gledalci vedno pridejo v gledališča, muzeje in galerije.

 

So že tukaj!

 

V komentarju bi se rad osrediščil v Supremusu 56. Informans Postgravitart: AKTUATOR 16 je bil množični mimohod lepih digitalnih oblik Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, gibkih in pametnih teles Blaža Slaniča in Filipa Kržišnika, ter elektronskih pokrajin Daria Seravala.

 

Megapolis je monumentalna zlitina dimenzij, taka zlitina ki proizvaja visoke frekvence, ki jih nikjer drugje ne slišite. To je zvok, ki vlada masovnemu človeku. Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

 

Mogoče celo živimo zadnjo raven miru in reda. Kdo bi vedel? Pospešujeta me Moskva in avantgardna umetnost. Nobene razlike ni, tako je tudi v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,129
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,900
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,136
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,140
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,314
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,906
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,217
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,057
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 916
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,931