Komentar

Moskva, Majakovski, Maljevič

Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu.

28.02.2016 12:14
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   maljevič   majakovski   moskva   ksevt

Foto: arhiv Portala PLUS

Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

Spuščamo se navzdol po tekočih stopnicah moskovskega metroja v globoko notranjost mestnih ujm. Namenjeni smo v Nacionalni center za sodobno umetnost (NCCA), ki se nahaja nedaleč stran od metro postaje Majakovskega. Čas nas še ne preganja vse je še pod nadzorom. Šele čez dve uri bomo začeli s procesiranjem gledališkega informansa Postgravityart: AKTUATOR 16.

 

Gremo naprej: dvigujemo se na površino metropole. Moskva nenehno pretaka zgodovino sveta in vanjo preliva masovnega človeka istočasno pa preliva človeštvo v mesto. V Moskvi vedno vlada umetniško presenečenje, veliko darovanje lepote aboslutnemu niču. Umetnost je v Moskvi hitrejša in ostrejša kot kjerkoli na planetu. Vi, ki še niste bili v megapolisih Rusije, morate vedeti, da ima Sankt Peterburg v svoji asociativnosti duh Benetk, Moskva pa duha Beograda. Danes smo v Moskvi!

 

Gremo naprej: ko iztopimo iz sekularno zatemnjenega svetišča metroja na površino mesta se nam na trgu zasveti v ranem dnevu monumentalni spomenik, posvečen pesniku XX. stoletja Vladimirjju Vladimiroviču Majakovskemu. To je tisti pesnik, ki ni prenesel gnusa ideolgije, imel pa je izvrstno ustrojene čevlje. Mit: z revolverjem si je pognal kroglo v srce. Hipoteza: ideologija in njena črna agentura mu ga je poslala.

 

Danes se bom poizkusil izoginiti bližnjim in divjim asociacijam ter mitom in hipotezam. Gremo naprej: s hitro hojo stopamo proti centru za sodobno umetnost. Hodimo skozi arkade nesrečne stavbe filharmonije Čajkovskega. Vsi, ki poznamo zgodovino te stavbe, jo imenjujemo "gledališče Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda". Zgrajena je bila za namene novoveškega "totalnega gledališča", danes pa jo Moskovčani uporabljajo za kozervativna simfonična preigravanja večjih in manjših orkestrov, boljših ali slabših virtuozov.

 

Gremo naprej: ne mislim se zaustavljati ob tej grozljivi epizodi iz življenja umetnika Vsevoloda Emiljeviča Meyerholda, ki se je končala z njegovo nasilno smrtjo pred vojaškim strelskim vodom. Govno ga je obsodilo pod pretvezo, da je bil istočasno japonski in angleški vohun.

 

Gremo naprej: nekaj deset metrov stran že hodimo mimo doma Mihaila Afanasijeviča Bulgakova. Romanopisca in dramatika, ki ga je Govno oboževalo. Njegovo dramo Bela garda si ga je ogledalo v Mhatu, v Moskovskem umetniškem gledališču, šestnajstkrat. Šestnajstkrat! Metafizični dom Bulgakova in trg vizualno izobraženega divjaka Majakovskega sta si dve nasprotni in nepomirljivi topografiji mesta, dve nepomirljivi pripovedi.

 

Gremo naprej: tokrat o njunem anatgoizmu ne bom premišljeval, pa bi moral - v njem je nekaj univerzalnega. Morda naslednjič! In že smo pred Nacionalnim centrom za sodobno umetnost. Prvi gledališki informans bomo odigrali ob 16. uri, drugega pa ob 18. uri. Pred nami je več kot dovolj časa za vse predprodukcijske priprave, pred nami je osemurno obredno procesiranje dveh informansov. Z menoj sta moja najbližja sodelavca, ki ju občudujem in obožujem, Dunja Zupančič in Miha Turšič. Fantastično varno se počutim ob njiju. Sta izumitelja postgravitacijske umetnosti in konstruktorja digitalnih supremacij.

 

Z danšanjim informansom Postgravityart:AKTUATOR 16 bomo začeli letošnja slavja, ki jih programira KSEVT, posvečena stoletnici začetka kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja. Za KSEVT se je vse začelo pred stotimi leti, ko je Kazimir Severinovič Maljevič leta 1916 naslikal Supremus 56, načrt optimalne projekcije človeštva. Zapisal je:

 

"Zemlja in Luna - med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti_______ Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti - ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame posebno mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti svoje lastno življenje______Abstraktne suprematistične oblike so se spremenile v utilitaristično popolnost. Nimajo več stika z Zemljo, opazovati pa jih je moč kot ločene posamične planete ali kot sistem v celoti. Predlagam, da nimajo stika z Zemljo, vendar ne v smislu odcepitve in zapuščanja; rad bi samo opozoril na to, kako se za suprematistično prihodnost konstruirajo prototipi tehničnih organizmov, ki jih določa čista utilitaristična nujnost - in ta nujnost ostaja vez med njimi."

 

Kazimir Severinovič Maljevič je v svojem kozmističnem načrtu med Zemljo in Luno vpel tehnoPlanite. Umetniško megastrukturo, ki naj bo meta znak namenjen tuji izvenzemljski inteligenci. Istočasno pa naj manifestira človeštvu lastno strateško mišljenje: vsaka materializcaija, vsaka morfološka obsesija ima v sebi nameščeno potencialno energijo mišljenja. Samo sprožiti jo je potrebno.

 

Maljevič je besedo Planit sestavil iz besed planet in satelit v novo besedo za potrebe umetnosti - Planit.

 

Gremo naprej navzgor po stopnicah: v prvem nadstropju muzeja je postavljena razstava z naslovom Mistifikatorji, na vstopnem portalu preberem imena umetnikov, ki razstavljajo v muzeju: Demijen Herst, Bill Viola, Barbara Kruger. Gremo na drugo nadstropje: prostorna in odlično opremljena dvorana bo postala naš novi dom in naslednji hip je že postala naš drugi dom. Gremo naprej proti soncu, proti vetru, proti skrivnem razodetju: v Moskvi poteka utirjeni mimohod zime. Vsi skupaj komaj čakamo grdo odjugo, ki nam bo napovedala nove možnosti. Gledalci vedno pridejo v gledališča, muzeje in galerije.

 

So že tukaj!

 

V komentarju bi se rad osrediščil v Supremusu 56. Informans Postgravitart: AKTUATOR 16 je bil množični mimohod lepih digitalnih oblik Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, gibkih in pametnih teles Blaža Slaniča in Filipa Kržišnika, ter elektronskih pokrajin Daria Seravala.

 

Megapolis je monumentalna zlitina dimenzij, taka zlitina ki proizvaja visoke frekvence, ki jih nikjer drugje ne slišite. To je zvok, ki vlada masovnemu človeku. Vsak od nas na svoj način uporablja čas, ki mu je dodeljen, da lahko v njem odživi svoje živeljenje. Mnogo obstoječih ravni življenja se ne bo nikoli uveljavilo, pa jih vidimo, da so tukaj, čakajo, da bodo dobile svojo drugo priložnost. Zanje uporabljamo besedo hrepenenje.

 

Mogoče celo živimo zadnjo raven miru in reda. Kdo bi vedel? Pospešujeta me Moskva in avantgardna umetnost. Nobene razlike ni, tako je tudi v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
1
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.870
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.664
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.845
04/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.781
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.068
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.854
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.175
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.515