Komentar

Migracije: slepa ulica, stranski tir, brodolom (2. del)

Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, ko Janez Janša ne bi bil "izdal" najprej Slovenske demokratične zveze, nato pa (Pučnikove) Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je seveda "izdala" socialno demokracijo in postala velika nasprotnica slovenskih socialdemokratov, ki so "izdali" Zvezo komunistov Slovenije.

 

29.02.2016 21:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   drugi tir   fašisti   komunisti   janez janša   izdajalci

Foto: arhiv Portala PLUS

Če človek gleda slovenske televizijske programe, dobi vtis, da so Slovenci vsi po vrsti strašansko utrujeni, saj jim namesto informativnih ali izobraževalnih oddaj ure in ure prodajajo udobna ležišča, postelje, žimnice, blazine, odeje in zglavja, ki služijo spanju in sanjam.

Slovenci za tiste, ki so veliko zdoma in po svetu, pravimo, da so si obrusili pete, popotnike spodbujamo z besedami "pot pod noge", počasne tolažimo s "počasi se daleč pride", zapečkarje pa s "povsod je lepo, doma je najlepše". Mobilnost, ki po vsem videzu ni popolnoma samoumevna vrednota, povezujemo z nogami, hojo, romanji, korakanjem in čevlji, ki so jih do nedavnega izdelovale relativno velike in slavne slovenske tovarne (Alpina, Peko, Planika). Razmeroma hitro se Slovenci premikajo s smučmi (Elan) in z bicikli (Rog); slovenska vozila so bila prvotno namenjena kolektivnemu, vojaškemu ali gospodarskemu transportu (TAM), za osebne avtomobile pa so - vse do francoske investicije v Novem mestu - skrbeli Srbi (Crvena zastava). Skozi slovensko pohodniško miselnost se je prebil Boscarol s svojimi majhnimi športnimi avioni, vendar je moral - podobno kot nekoč Jakopin - proizvodnjo prestaviti v sosednjo Italijo. Z ladjami, jahtami, ribištvom in pomorščaki Slovenci nimamo sreče, saj smo ladijsko družbo (Splošna plovba) prodali Nemcem, Hrvatom pa smo poleg vsega drugega (npr. deviz, ki jih je v imenu jugoslovanske federacije nekoč zbirala Ljubljanska banka, sporazumov in memorandumov) doslej prepustili že polovico Piranskega zaliva in celo njegovo ime, saj ga vrli sosedje imenujejo Savudrijska vala. Jasno je, da Hrvaška razsodbe haškega arbitražnega sodišča, če ji ne bo všeč (in če bo do nje sploh prišlo), ne bo upoštevala; kar zadeva podporo hrvaški vključitvi v schengenski sistem, pa ta zadnji slovenski adut zaradi slovenske schengenske malomarnosti zadnje čase izgublja pomen.

 

Kar zadeva slovensko mobilnost in komuniciranje, je treba predvsem ugotoviti, da zaostajata za drugimi evropskimi narodi oziroma za zahodno (vsestransko kibernetizirano) civilizacijo, in da so z njima povezana podjetja bodisi propadla, ali pa so v velikih škripcih. V velikem zaostanku smo glede železnic, da o drugem tiru, ki naj bi ga po ministrovem mnenju zgradili šele čez trideset let, sploh ne govorimo. Slovenci smo ljubitelji trdnih in prostornih domačij, stanovanj in pohištva, s pomočjo katerega je mogoče mirovati. Če človek gleda slovenske televizijske programe, dobi vtis, da so Slovenci vsi po vrsti strašansko utrujeni, saj jim namesto informativnih ali izobraževalnih oddaj ure in ure prodajajo udobna ležišča, postelje, žimnice, blazine, odeje in zglavja, ki služijo spanju in sanjam. Ob podatkih, ki tupatam prodrejo skozi počivalne in počitniške fantazije, da namreč tisoči mladih ljudi Slovenijo zapuščajo, namesto njih pa prihajajo migranti iz Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, se lahko le kislo nasmehnemo.

 

 

Stranski tir?

 

Drugega tira (Koper-Divača) in trdne povezave med srednjeevropskimi državami (Avstrija, Češka, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovenija - nemara celo Hrvaška?) ni in ju po vsem videzu še dolgo ne bo. Glavni transportni koridor med Sredozemljem in Srednjo Evropo bodo podjetni sosedi (Avstrijci, Hrvati, Italijani) s kitajsko pomočjo po vsem videzu speljali mimo Slovenije.[1] Ne glede na ubrano pozvanjanje domačih t.i. dominantnih medijev je zaradi pomanjkanja (in podcenjevanja) jasne politične usmeritve - predvsem pri zunanjih zadevah - glede slovenskega mednarodnega položaja mogoče ugibati, ali je Slovenija na stranskem tiru ali v slepi ulici. Da je marsikaj zelo narobe, govorijo poročila NATO o pomanjkljivi vojaški pripravljenosti Slovenije, vsem na očeh pa so težave z maloštevilno, slabo opremljeno in slabo plačano policijo, ki varuje mejo in se sooča z migracijami v metežu polemik, protestov in tavanja vse večjega števila priseljencev po evropskih mestih; pri čemer težavnega položaja zaradi groženj po izstopanju (grexit, brexit) - gotovo ne lajšajo evropske polemike, v katerih se spopadajo nemški in višegrajski, turški in grški koncepti...

 

V slovenskem medijskem vrvežu ne boste našli nekaterih bistvenih informacij oziroma napovedi. Brez posebnega odmeva je medijski prostor preletela napoved ljubljanskega verskega voditelja, da bodo v Sloveniji čez trideset let (ko bo zgrajen drugi tir) Muslimani v večini; politični komentatorji se iz nejasnih razlogov izogibajo razpravljanju o urjenju salafistov na ozemlju Slovenije… O tem, da je Hrvaška doslej v prepirih s Slovenijo dobila vse, kar je želela (izplačilo prenesenih in neprenesenih deviznih vlog varčevalcev zagrebške podružnice LB, odškodnino za neprevzeto elektriko iz Jedrske elektrarne Krško; mejo po sredini Piranskega zaliva…) in da je arbitražno sodišče za Hrvate samo zapravljanje časa in denarja, ne govori nihče.

 

 

Izdajalci

 

K dobremu razpoloženju v slovenski družbi, k njeni pripravljenosti za evropske izzive seveda ne prispevajo zborovanja, na katerih se ljudje zmerjajo in vsevprek obtožujejo, kjer si molijo pod nos rdeče ali črne zastave, kjer se obkladajo s fašisti in kjer za krepitev svojih stališč uporabljajo retoriko iz revolucionarnih in udbovskih časov. Takšno retoriko (fašisti, boljševiki, belogardisti, izdajalci...) bi bilo nemara mogoče razumeti leta 1945 ali v skrajnem primeru leta 1989, danes pa je nedostojna in za polemike v demokratični družbi nesmiselna.

 

Po eni strani je seveda mogoče reči, da je oživljanje revolucionarne in vojaško-policijske retorike neumestno in pravzaprav smešno, če se pojavlja na strani tistih, ki so jo že nekoč uporabljali, saj dokazujejo svojo zaostalost in pomanjkanje fantazije. Raba takšne retorike pa je, ceterum censeo, popolnoma prepovedana za tiste, ki so si četrt stoletja nazaj prizadevali za neodvisno in demokratično državo, ali se prištevajo med privržence takšne tradicije. To, mimogrede rečeno, velja tudi za gospo, ki je - gluha za omenjeno "prepoved" - v nekem časopisu, ki velja za oporišče te tradicije, na podlagi svojih vročičnih prividov piscu teh vrstic poleg različnih smrtnih grehov pripisala, da se "prilizuje" Alešu Primcu in Miru Cerarju, od katerih si obeta nekakšen "stolček", zaradi česar naj bi bil izdajalec. Z omenjenima gospodoma sem se srečal enkrat samkrat v življenju in ju tako rekoč ne poznam. Gospejine izjave so ob tem, da so žaljive, seveda neresnične. Ta neresničnost tako rekoč zgledno ponazarja problem, o katerem sicer pišem v tem tekstu. Gre za problem slovenske zaostalosti, ki smo jo premagali enkrat samkrat v zgodovini, ko smo se z Novo revijo in Demosom priključili evropskemu demokratičnemu gibanju, s katerim se je končala hladna vojna (med fašisti in boljševiki).

 

V nasprotju z nekaterimi drugimi civilizacijami, npr. z muslimansko, je zahodna civilizacija utemeljena na opuščanju starih in sprejemanju novih konceptov, na kritičnem odnosu do obstoječih razmer in uveljavljenih razmerij… Po vestfalskem miru, ki je sledil tridesetletni vojni med dvema šolama krščanstva, v mednarodnih odnosih sicer veljata državna suverenost in nedotakljivost državnih meja, vendar je v tem okviru prevladalo upoštevanje vedno novih dejstev, npr. stališče o pravici narodov do samoodločbe. Ko Slovenci ne bi bili "izdali" socializma in Jugoslavije, ne bi bilo neodvisne in demokratične Slovenije, v kateri lahko različne vročične gospe pišejo, kar se jim zljubi. Ko Martin Luther ne bi bil "izdal" papeža in ko Winston Churchill ne bi bil "izdal" najprej konservativne, nato pa liberalne stranke, bi bila današnja Evropa nemara bolj zaostala, kot je, v drugi svetovni vojni pa zavezniki nemara ne bi bili zmagoviti. Brez "izdajstva" Charlesa Mauricea Talleyranda, ki je zapustil Napoleona, sodeloval z Ludvikom XVIII. in Louisom-Philippom, bi na Dunajskem kongresu namesto Napoleona kaznovali kar vse Francoze, ki bi nemara zaradi reparacij (kot Nemci po Versaillesu) zanetili še eno vojno… Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo, ko Janez Janša ne bi bil "izdal" najprej Slovenske demokratične zveze, nato pa (Pučnikove) Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je seveda "izdala" socialno demokracijo in postala velika nasprotnica slovenskih socialdemokratov, ki so "izdali" Zvezo komunistov Slovenije.

 

In kaj bi se zgodilo, ko se pisec teh vrstic leta 2002 ne bi bil "izdajalsko" povezal z Janezom Janšo in skupaj z njim ustanovil Slovenskega odbora za NATO!? Morda Slovenija ne bi postala članica NATO?!

 

 

[1] V zvezi s tem se splača prebrati članek Sebastjana Jeretiča Kriza slovenske politike, drugič: Tretji korak in geostrateško pozicioniranje Slovenije, ki je bil 16. februarja 2016 objavljen na Portalu PLUS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,567
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,802
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,936
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,294
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,341
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,067
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 891
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 796
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,348
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,428