Avstrijski dnevnik se v članku z dramatičnim naslovom 130.000 prosilcev za azil izginilo v Nemčiji sicer sklicuje na pisanje nemškega Süddeutsche Zeitung, ki je prvi poročal o tem in tako prebil medijsko blokado, o kateri se v demokratični Zvezni republiki Nemčiji doslej praviloma ni govorilo. Po registraciji okoli 1,1 milijona beguncev, migrantov in drugih tujcev v Nemčiji v lanskem letu je več kot desetina bodisi odšla iz države bodisi izginila in ostala na nemškem ozemlju, vendar nihče ne ve, kje so in kaj počnejo.

Ker gre za približno 130.000 ljudi, stvar ni nedolžna. Informacija je v medije sicer prišla bolj kot ne slučajno, ko je stranka Die Linke v nemškem zveznem parlamentu (Bundestag) postavila poslansko vprašanje zveznemu notranjemu ministru. Odgovor ni bil prav prepričljiv, saj je dopustil, da je neugotovljivo število prosilcev za azil enostavno poniknilo v ilegalo. Če bo Nemčija, tako kot je napovedala, poskušala določen del milijonske migrantske populacija ob uporabi solidarnostnega ključa preseliti v druge članice Evropske unije, to ne bo rešilo njenega problema s tisoči migrantov, ki so izginili in za katere zdaj nihče ne ve, kje so, kaj počnejo oziroma kakšne namene imajo.

Nekaj dni pred objavo tega prispevka je Die Presse ugibal tudi o tem, koliko migrantov se je, potem ko so formalno zaprosili za azil, "izgubilo" v Avstriji. Zanimivo je predvsem to, da med nemško in avstrijsko zgodbo obstaja precej podobno razmerje med skupnim številom priznanih statusov azila ter "pogrešanimi" azilanti - v obeh primerih znaša okoli 10 odstotkov. Z drugimi besedami, po avstrijskih ocenah je od več kot 92.000 formalnih prošenj za azil v lanskem letu neznano kam izginilo okoli 9.000 posameznikov.

O tem, koliko je podobnih primerov v Sloveniji, ni podatka, čeprav so številke v odstotkih bržkone podobne (kar bi glede na število prošenj za azil lahko pomenilo le nekaj deset "izginulih" azilantov). Toda objektivne okoliščine so vseeno precej različne, kajti za razliko od Nemčije ali Avstrije Slovenija nima velikih mest, kjer bi se posamezniki lahko brez posebnih težav skrili v anonimnosti. Če v Nemčiji lahko izgubijo sled nad več deset tisoč ljudmi, potem je ta številka v Avstriji nekaj tisoč, v Sloveniji pa kvečjemu nekaj deset.

Slovenska majhnost je morda lahko izjemoma kdaj tudi koristna.