Razkrivamo

Pa poskusite poleti ponoči zaspati v divjem ritmu vetrne elektrarne...

Kakšna je prihodnost vetrnih elektrarn v Sloveniji? Imajo zgolj pozitivne lastnosti ali morda kdaj spregledamo tudi negativne? Na Portalu PLUS odpiramo javno razpravo o tem pomembnem energetskem vprašanju, ki se dotika tudi urbanistične politike, zdravja ljudi in skrbi za zdravo okolje. Vetrne elektrarne si našem mnenju zaslužijo bistveno več pozornosti medijev in ljudi, saj prevečkrat veljajo za nekaj samoumevnega.

09.03.2016 00:51
Piše: Ferdinand Deželak
Ključne besede:   vetrne elektrarne   civilna družba   senožeška brda   zvok   hrup

Foto: www.freestockphotos.biz

Hrup, ki ga oddajajo vetrne elektrarne, je za najbolj izpostavljene prebivalce v dnevnem času nadležen, v nočnem pa lahko izredno moteč. Še zlasti problematična je njegova prisotnost v nočnem času, ker moti spanec. To pa lahko vodi do nastanka številnih bolezni, predvsem tistih, povezanih s stresom.

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom (EZ-1) pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kakor tudi državljanov ter bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

 

Pod pretvezo, da moramo na osnovi Akcijskega načrta za rabo obnovljivih virov energije doseči opredeljene cilje države za izvajanje energetske politike, se skuša na vse možne načine umeščati v prostor veterne elektrarne, ne glede na posledice za ljudi in okolje. Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne (v nadaljevanju VE) je zelo toga in pomanjkljiva predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo tovrstne elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Nekatere evropske države so temu že sledile in to področje podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje pa se te pravne luknje ne zavedajo oziroma se je ne želijo, zato tudi ne delajo potrebnih korakov k ureditvi problema veternih elektrarn. Med njimi je tudi Slovenija.

 

Znano je, da gibanje velikih mas pogosto spremlja tudi zamolklo bobnenje. To se v naravi običajno dogaja ob večjih nevihtah, potresih, izbruhih vulkanov, zemeljskih ter snežnih plazovih ipd. Bobnenje dejansko predstavlja nizkofrekvenčni zvok in infrazvok (NF in IZV). Čeprav je neprijetno in strah vzbujajoče, pa nas takšno bobnenje opozarja tudi na prihajajočo nevarnost in tako nosi s seboj tudi koristno informacijo; po drugi strani pa običajno traja le krajši čas. Povsem drugače je z velikimi vetrnimi elektrarnami, ki se v zadnjem času postavljajo pri nas.

 

 

Nizkofrekvenčni zvok in infrazvok

 

Velike vetrne elektrarne, ki se v zadnjem času pojavljajo v Sloveniji, predstavljajo nov vir hrupa. Naša država je že v tem trenutku na nekaterih območjih prenaseljena in prepozidana, kar je vzrok za številne ekološke, ekonomske in socialne težave, s katerimi se soočamo. Velike vetrne elektrarne so zelo visoki objekti, ki že vizualno kvarijo izgled krajine, ogrožajo nekatere živalske vrste, zaradi svojih višin pa predstavljajo še praktično nezaslonjene vire hrupa, ki se lahko nemoteno razširja na velike oddaljenosti.

 

Obratovanje velikih vetrnih turbin ima za posledico poganjanje in vrtinčenje velikih zračnih mas, kar ustvarja nizkofrekvenčni zvok in infrazvok, ki pa za razliko od naravnih virov ne prenaša nobenih koristnih, temveč izključno škodljive informacije; običajno pa tudi dlje trajajo in se pogosto ponavljajo. Poleg slišnega zvoka oddajajo velike veterne elektrarne tudi infrazvok, kar lahko resno ogrozi zdravje izpostavljenih prebivalcev. Tudi letala (celo na velikih višinah) povzročajo ta zvok (včasih posledično tudi tresenje okenskih stekel) in vemo, kako nadležno je to, čeprav običajno traja le kratek čas. Zaradi tega bi morala biti načrtovanju velikih veternih elektrarn in njihovemu umeščanju v prostor posvečena velika pozornost, kar pa se pri nas žal še ne dogaja. Tako smo priče postavitvi in načrtovanju večjega števila velikih vetrnih elektrarn, ne da bi odgovorni predhodno poskrbeli za primerne študije in seznanili prebivalce z morebitnimi nevarnostmi in negativnimi vplivi, katerim so oziroma bodo izpostavljeni. Celo pri že obratujočih tovrstnih elektrarnah javnosti niso poznane oziroma predstavljene nobene pomembne informacije v zvezi z njihovimi škodljivimi vplivi na zdravje.

 

 

Zaznavanje in posledice

 

Pri izpostavljenosti visokim ravnem slišnega hrupa, ki ga povzročajo vsakdanji viri (industrija promet, obrt), v prvi vrsti pomislimo na možnost tveganja okvar sluha, čeprav so posredno možne tudi poškodbe drugih organov. Poškodbe v zvezi z NF in IZV pa so pogosto vezane na nepovratne okvare drugih organov, ki niso neposredno vezani na sluh (t.i. ekstraauralni učinki). Raven hrupa na splošno merimo v decibelih (dB). Odziv človeka na zvok pa se običajno vrednoti s pomočjo posebnega, t.i. A filtra, raven ki jo tako dobimo, pa se izraža v enotah dBA. A filter namreč eliminira oziroma v znatni meri zaduši zvočno energijo pri tistih frekvencah, ki so za človeško uho neslišne oziroma slabo slišne. dBA raven torej posreduje informacijo  o tistem delu hrupne energije, ki jo naše uho sliši in ne o celotni obstoječi hrupni energiji v naši okolici, ki jo merimo in izražamo kot dB.

 

Slišni del zvočnega spektra pokriva območje nekje med 20 in 20.000 Hz. Frekvence izven tega območja so v običajnih razmerah neslišne oziroma zelo slabo slišne. Območje pod to mejo pripada infrazvoku, nad njo pa ultrazvoku. Do neke mere je to podobno kot pri svetlobi, kjer poleg vidne govorimo še o infrardeči in ultravijolični, ki sta za naše oko nevidni in ju ne zaznavamo, vendar kljub temu predstavljata faktor tveganja za nastanek določenih zdravstvenih okvar. V zadnjem času je denimo splošno znano, da ultravijolična svetloba ne vpliva samo na okvare oči, temveč lahko povzroči tudi hude poškodbe kože. Podobno lahko tudi infrazvok povzroči okvare določenih organov. Odzivi človeka na zvoke različnih frekvenc namreč ne potekajo samo preko njegovega slušnega sistema.

 

Večina običajnih virov hrupa (industrija, promet) se meri in podaja zgolj v dBA. V primeru prisotnosti NF in IZV pa nam da ta kazalec nepopolno, celo povsem napačno sliko, saj ga uho zelo težko zaznava, temu ustrezno pa tudi ta kazalec nastopa z izredno nizko vrednostjo. Zato je merjenje in podajanje hrupa vetrnic zgolj v dBA močno zavajajoče in izrazito v škodo izpostavljenih prebivalcev, saj skoraj izniči njihove najbolj moteče vplive, kot so prisotnost NF in IZV ter amplitudne modulacije. Vendar se ga nekateri lobisti velikih vetrnih elektrarn radi poslužujejo, saj daje močno podcenjene in seveda za njih navidezno zelo ugodne rezultate. V bistvu gre za poceni trik, kako prikazati hrup vetrnih elektrarn kot neproblematičen. Na podobne trike so se pred desetletji na primer sklicevali proizvajalci in predelovalci azbestnih vlaknin, ko so ugotavljali da so njihove koncentracije v sprejemljivih mejah za takrat uzakonjen vpliv na azbestozo, ničesar pa niso hoteli slišati o njihovih kancerogenih učinkih.

 

Okvare sluha torej ne predstavljajo edinega negativnega vpliva hrupa. Drug takšen vpliv je motenost okolja s hrupom v in izven stanovanjskih objektov, kar seveda velja tudi za NF in IZV. Vendar pa je pri tem potrebno poudariti še eno dodatno značilnost NF in IZV. Za razliko od visokofrekvenčnega zvoka, ki ga zadržijo oziroma odbijejo že manjše ovire, sta NF in IZV izredno prodorna, poleg tega se na ovirah močno uklanjata in se posledično širita okrog vogalov raznih objektov in celo preko visokih hribov. Poleg tega pa prodirata tudi v notranjost prostorov (celo tistih, zaščitenih z masivnimi stenami). Dodatno nevšečnost pri tem predstavlja tudi dejstvo, da se nizkofrekvenčni zvok v zaprtih stanovanjskih prostorih še dodatno ojača zaradi vpliva resonančnih valovanj, podobno kot na primer zvok kitare v njeni votlini (struna kitare pripeta na golo steno bi sama zase namreč proizvedla izredno šibak zvok). Če poleg tega upoštevamo še dejstvo, da fasadne stene objektov v glavnem močno zadržijo le visoke frekvence hrupa iz drugih hrupnih virov (industrija, promet), je jasno, da lahko postane nizkofrekvenčni hrup zaradi obratovanja vetrnih elektrarn v notranjosti stanovanjskih objektov zelo poudarjen, izrazit in moteč, zato se večkrat dogaja, da se lobisti njegovim meritvam enostavno namerno izognejo tudi iz tega razloga.

 

Infrazvok po drugi strani tudi bistveno počasneje upada z oddaljenostjo kot slišni zvok. Za razliko od slišnega se slabo absorbira v tleh in v atmosferi. Posledica tega je, da se nemoteno razširja tudi več kilometrov ali celo več deset kilometrov daleč. Glede na to izpadejo trditve nekaterih naših vladnih organov, da bi povečali oddaljenosti vetrnih elektrarn od izpostavljenih objektov iz načrtovanih 800 metrov zaradi znižanja ravni infrazvoka, precej nedorečene. Preprost izračun namreč pokaže, da bi morali to razdaljo vsaj početveriti, da bi dobili omembe vreden padec ravni infrazvoka ( 5 do 6 dB), torej bi bilo potrebno oddaljenosti povečati na najmanj 3000 metrov, torej 3 kilometre.

 

NF in IZV nadalje vzbujata različne strukture k nihanju. Tako smo priča tresenju okenskih stekel ob preletu letal pa tudi številnih drugih elementov (na primer kozarcev in posode), težjih gradbenih elementov in struktur. Že pri ravneh okrog 50 dB v območju infrazvočnih frekvenc (okrog 10 Hz) pride do vibracij okenskih stekel, tako da postanejo te zaznavne na dotik. Pri približno 70 dB zaznamo tresenje sten, pri 80 dB pa celo tal. NF in IZV pa lahko povzročita tudi nihanje naših tkiv oziroma notranjih organov, kar je verjetno že vsak izmed nas občutil pri obisku disko kluba. Vsaka struktura, neživa ali živa, ki je izpostavljena tako vsiljenim vibracijam, je do neke mere ogrožena. Tovrstna nihanja so seveda zdravju škodljiva, visoke ravni infrazvoka lahko povzročijo hematome in druge resnejše zdravstvene okvare. Organizem se na takšna vsiljena nihanja najprej odzove s tvorbo kolagena, to je proteina, ki povečuje mehansko trdnost tkiv; iz tega razloga kolagen včasih imenujemo tudi "jeklo" človeškega telesa. Povečano izločanje kolagena v prisotnosti nizkofrekvenčnega in infrazvoka dejansko predstavlja poskus organizma, da ojača strukturno integriteto tkiv in s tem zmanjšanje možnosti za njihovo poškodbo.

 

Vendar pa ima ta pojačana tvorba kolagena za organizem lahko težke posledice oziroma kontraindikacije. Stene krvnih žil se ob njegovi povečani koncentraciji tako pri ljudeh kot pri živalih pri tovrstnih "strukturnih ojačitvah" dejansko iz  notranje strani odebelijo, kar pa po drugi strani omeji krvni obtok in kar postane opazno pri ehokardiografskih preiskavah. V številnih primerih so prebivalci, izpostavljeni NF in IZV, utrpeli različna kardiovaskularna obolenja, ki zahtevajo bypass operacije in podobne zahtevnejše posege.

 

 

Vprašljive aktivnosti načrtovanih delovnih skupin

 

Pristojno ministrstvo je v zvezi z vetrnimi elektrarnami pri nas obljubilo zgolj ustanovitev neke delovne skupine za razrešitev njihove okoljske problematike. Vendar se je pri tem le pavšalno opredelilo o njeni ustanovitvi, ničesar pa ni bilo dorečenega o sestavi te delovne skupine (kakšni strokovnjaki bodo v njej delovali in kako bodo opremljeni), njenih delovnih področjih, koordinaciji odgovornosti, poročanju prizadetim stanovalcem in javnosti, terminih, itd. Prav tako ni znano ali bo ta delovna skupina proučila tudi druge škodljivosti vetrnih lektrarn (utripanje svetlobe, nevarnosti letečih delov, požarna nevarnost, vpliv na domače in divje živali itd).

 

V primerjavi z vladami drugih držav, ki se soočajo s podobno problematiko (npr. v Veliki Britaniji, Kanadi, Belgiji idr.), je delo takšnih skupin že vnaprej skrbno načrtovano in koordinirano, vlada pa vnaprej tudi obvesti prebivalstvo o vseh načrtovanih aktivnostih delovne skupine. V okviru aktivnosti takšnih delovnih skupin predvidene številne multidisciplinarne aktivnosti:

 

a)Terenska dela s prizadetimi stanovalci v okolici vetrnih elektrarn

Ta zajemajo identifikacijo in vključevanje okoliških prizadetih prebivalcev v raziskave kakovosti njihovega spanja, merjenje njihovega krvnega tlaka in srčnega utripa, merjenje koncentracije kortizola itd. V preiskave so običajno vključeni prizadeti stanovalci v radiusu do 10 kilometrov od vetrnic. Ti izpolnijo tudi posebne vprašalnike, ki se nanašajo na njihove subjektivne odzive na takšne elektrarne. Koncentracija kortizola se ugotavlja z analizo vzorcev las izpostavljenih prebivalcev. Koncentracija kortizola je namreč dober kazalec za intenzivnost stresnih situacij, saj je kortizol v laseh kronični biološki beležnik stresa.

Za ugotavljanje kakovosti njihovega spanja pa delovna skupina opremi izpostavljene stanovalce s t.i. spalnimi aktigrafi, to je posebnimi zapestnicami, ki jih nosijo med spanjem tekom najmanj treh zaporednih dni. Člani delovne skupine tako lahko spremljajo kakovost njihovega spanja tekom različnih obratovalnih režimov vetrnih elektrarn...

 

b) Analize podatkov o obstoječih in načrtovanih vetrnih elektrarn

Za morebitne načrtovane elektrarne, ki jih poganja veter, se izdelajo napovedi o časovni in krajevni obremenitvi okolja z njihovim hrupom oziroma pomembnejšimi akustičnimi parametri. V ta namen se predhodno pridobijo podrobnejši podatki proizvajalca oziroma potencialnih dobaviteljev vetrnih elektrarn. Pri tem so predvsem pomembne ravni zvočnih moči v infrazvočnem in slišnem delu spektra (vsaj v območju med 6.3 in 8.000 Hz).

 

c) Meteorološke preiskave

Zbirajo in proučujejo so dolgoročne meteorološke razmere na prizadetem območju, tekom daljšega obdobja (vsaj enega leta) in to na različnih višinah hkrati (na primer 2m, 10 m in 100 m), njihovi rezultati pa se uporabijo kot vhodni podatki pri ocenjevanju vpliva vetrnih elektrarn na razširjanje NF in IZV v prizadetem okolju.

 

d) Izvedba meritev

Za obstoječe vetrne elektrarne se opravi večje število serij meritev hrupa. Meritve se opravijo pred izpostavljenimi stanovanjskimi objekti in v notranjosti bivalnih prostorov. Hrup v notranjosti izpostavljenih prostorov je še zlasti pomemben v zvezi z zagotovitvijo pogojev za kakovosten spanec izpostavljenih prebivalcev. Pri nas se odgovorni organi meritvam hrupa v notranjosti bivalnih prostorov izmikajo z enostavnim izgovorom, češ da obstoječa slovenska zakonodaja tega ne zahteva.

 

 

Meritve, skupaj s spektralnimi analizami v infrazvočnem območju, se na prostem opravijo na številnih lokacijah. Najbližje lokacije so od vetrnih elektrarn nahajajo na oddaljenostih, primerljivih z njihovo višino, nadaljnje meritve pa se opravljajo vse do oddaljenosti 10 km od vetrnice. Trajati morajo dovolj dolgo, praviloma vsaj eno leto, da zajamejo vse reprezentativne meteorološke in obratovalne pogoje.

 

 

Negativne izkušnje z investitorji

 

Glede na navedeno lahko zaključimo, da investitor in pristojni vladni organi doslej niso pridobili nobenih potrebnih podatkov, na osnovi katerih bi se sploh lahko pričeli pogovarjati o (ne)sprejemljivosti gradnje  tovrstnih elektrarn na problematični lokaciji v Senožeških Brdih. Šele z rezultati takšne študije in temeljitejše teoretične in praktične predpriprave (skupaj z emisijskimi podatki s strani potencialnih dobaviteljev) bi lahko prišli do določenih izhodišč, na osnovi katerih bi se sploh lahko pričeli pogovarjati o možnosti morebitne postavitve novih "vetrnic". A je žal pri nas še vedno tako, da se nekateri investitorji nočejo pravočasno ničesar učiti niti iz domačih niti iz tujih napak oziroma izkušenj, ali pa jih celo zavestno ignorirajo.

 

Dosedanja prepričevanja zagovornikov vetrnih elektrarn, da zadoščajo samo ene meritve hrupa vetrnice in da tega tako ali tako močno preglasi prometni hrup po okoliških cestah, so zavajajoča, v znatni meri pa tudi neresnična, saj imajo pri razširjanju hrupa meteorološke razmere zelo pomembno vlogo. To seveda ne velja samo za neposreden vpliv vetra v smeri proti oziroma od izpostavljenih stanovanjskih objektov. Pri tem igra dodatno pomembno vlogo še stabilnost atmosfere. V primeru stabilne atmosfere, kar se dogaja večinoma ponoči, so vertikalna gibanja zračnih plasti močno zadušena. Posledično zrak pri tleh skoraj miruje, hitrost vetra pa narašča z višino skoraj konstantno in lahko veter na večjih višinah (na primer na 100 metrih) dosega precej velike hitrosti. Posledica je, da je cestni hrup (katerega izvor je praktično na tleh) pri določenih smereh vetra, še zlasti ponoči, bistveno manj slišen in moteč kot hrup iz virov na velikih višinah, kot v primeru vetrnic. Če k temu dodamo še dejstvo, da je gostota cestnega prometa v nočnem času 5 do 10 krat nižja kot podnevi, vidimo da so tovrstni argumenti zagovornikov vetrnih elektrarn neutemeljeni, pritožbe prizadetih stanovalcev (predvsem v nočnem času) pa verjetno na svojem mestu. Zato je potreben kontinuiran monitoring hrupa vetrnih elektrarn, reprezentativne meritve bi morale trajati vsaj eno leto.

 

Idila Senožeških Brd nekoč...

 

Ljudje zaznavajo hrup teh elektrarn bistveno bolj moteč kot druge, sicer enako glasne zvoke, na primer cestni, industrijski in železniški. Raziskave so pokazale, da je hrup velikih vetrnih elektrarn celo bolj moteč kot letalski hrup, ki je doslej veljal za najbolj motečega pri sicer isti glasnosti drugih hrupnih virov. Vzrok za to so predvsem akustične lastnosti vetrnic, kot so prisotnost amplitudne modulacije, nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka, njihove tonske in impulzne karakteristike, kakor tudi prisotnost in celo ojačitev v nočnem času.

 

Okoliški prebivalci imajo pogostejše fiziološke in psihološke simptome, ki zmanjšujejo kakovost njihovega življenja ter življenjskih pogojev nasploh, njihova bližina pa ima za njih tudi negativne socialne in ekonomske vplive. Hrup, ki ga oddajajo vetrne elektrarne, je za najbolj izpostavljene prebivalce v dnevnem času nadležen, v nočnem pa lahko izredno moteč. Še zlasti problematično je njegova prisotnost v nočnem času, ker moti spanec. To pa lahko vodi do nastanka številnih bolezni, predvsem tistih, povezanih s stresom. Hrup, še zlasti tisti močno nadležen, ki po drugi strani moti spanec, namreč lahko vodi do nevroendokrinih reakcij in končno do regulacijskih bolezni s težjimi posledicami.

 

Senožeška Brda enkrat v prihodnosti?

 

Akutna obolenja zaradi neprijetnega zvoka

 

Znanstvene raziskave kažejo, da kar 85% izpostavljenih prebivalcev jasno zaznava hrup teh elektrarn že pri ravneh 35 dBA. Prav tako je bilo ugotovljeno, da postane približno 30% vseh prebivalcev močno vznemirjenih, kadar raven hrupa prometnih virov presega 70 dBA, medtem ko je enak odstotek prebivalcev močno vznemirjen zaradi hrupa vetrnic, katerega raven dosega "komaj" 40 dBA. Hrup je namreč za razliko od velike večine drugih hrupnih virov tudi amplitudno moduliran. Takšna vrsta hrupa je zelo invazivna in jo hrup ozadja (ceste) težko zamaskira. Kot pove že ime, se pri amplitudno moduliranem hrupu njegova amplituda spreminja s časom, običajno periodično, kot na primer pri sirenah vozil na nujnih vožnjah. Takšen utripajoči hrup namreč močno pritegne našo pozornost, saj izstopa iz ozadja celo v primeru majhnih amplitud oziroma ravni. Običajno nas takšen utripajoč zvok opozarja na previdnost ali nevarnost. Če predolgo traja, pa postane nadležen in stresen; pri vdoru v spalnico lahko povsem onemogoči spanec prizadetim stanovalcem.

 

Obolenja zaradi izpostavljenosti NF in IZV so lahko akutna (kratkotrajne izpostavljenost visokim amplitudam) ali kronična (dolgotrajne izpostavljenosti manjšim amplitudam). Pri vetrnih elektrarnah so najbolj pogosta kronična obolenja kot posledica odziva na sprejeto (akumulirano) dozo. Hrup velikih vetrnih elektrarn lahko pri izpostavljenih stanovalcih povzroča najrazličnejše negativne učinke. Najbolj pogosto se to odraža kot moten počitek in spanje. Dodatno to vodi do pogostejših stresnih situacij, posledično pa je vse to lahko neposredno ali posredno povezano tudi z glavoboli, razdražljivostjo, splošnim slabim počutjem, vrtoglavico, nervozo, povišanim pulzom, spremembami v krvnem tlaku, tahikardijo, zmanjšano koncentracijo ter delovno učinkovitostjo in podobno.

 

Za zaključek še mnenja bližnjih prebivalcev o vetrnih elektrarnah v Dolenji vasi, pridobljena na osnovi njihovih lastnih praktičnih izkušenj. Takole dve družini opisujeta svoje počutje v zvezi z njo:

 

"Namenoma smo 20 let nazaj zidali na koncu vasi, da uživamo v čim večjem miru, čim dlje od hrupa, centra vasi. Zdaj pa, odkar se ta "čudovita" vetrnica vrti, lahko na vse to kar pozabimo. Najhuje je, ko prične pihati burja. Lepo vabljeni, da jo pridete takrat poslušat, kajti lahko se kosa z letališčem Jožeta Pučnika, ker je slišati, kot bi vzletala letala. Vsakič, ampak res vsakič, ko gre krak mimo stebra, je slišati zoprni WUF, pa spet WUF ... in tako naprej, uro za uro, dan na dan, noč za nočjo. Morda podnevi še ni tako hudo, saj se nekako pomeša še z drugimi zvoki in lastnimi opravili in poskušaš preslišati, kajti poskusili smo se tudi navaditi, pa ne uspe; so pa ponoči ti zvoki še kako moreči. A si predstavljate, kako je poleti spati pri zaprtih polknih in zaprtih oknih, pa jo še vedno slišiš, kot bi te vsakič krak po glavi udaril in bi ti istočasno še v ušesih šumelo? Utrujen si, pa ne moreš zaspati, in če ti že uspe, se kaj kmalu omotičen zbudiš in misliš, da ti na fronti letala čez glavo letijo? Kje je tukaj tista tišina, ki so nam jo obljubljali? Kje je obljubljeni mir, v katerem bi poslušali šelestenje listja in ptičje žvrgolenje? Oropani smo nočnega miru, kjer si človek napolni baterije, da drugi dan lahko normalno, zbrano ter odgovorno in spočito dela!!"

 

 

Dr. Ferdinand Deželak je strokovni član Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd. Njegovo mnenje ne odraža nujno tudi mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
4
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.481
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.293
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.330
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.961
05/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.566
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.916
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.387
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.456
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.152
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.050