Komentar

Migrantska kriza razgalja desnico, izrodila pa se je tudi levica

Medtem ko papež Frančišek opozarja celotno Evropo na človekoljubnost in solidarnost članic EU pri odzivu na begunsko krizo, se zdi, da se je pomemben del slovenske desnice ideološko poistovetil z nemško Pegido.

02.03.2016 21:54
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   desnica   levica   migranti   demonstracije   fašizem   novi marksizem   javni sektor

Foto: Televizija Slovenija

Ideologija je opij za ljudstvo. Premaga vse. Tudi preprosto matematiko super produkcije. In tako nekdo zaradi super velikega državnega aparata dobi veliko članarine, nekdo drug dodatke, nekdo tretji pa volilne glasove. Takšne hude simptome bolezni imata sodobna desnica in sodobna levica v Sloveniji. A najhujša težava je v tem, da zaradi svoje bitke za dobre politične rejtinge to stanje tudi sami vzdržujeta.

Ko govorimo o tem, da se je pomemben del desnice ideološko poistovetil z nemško Pegido, imamo v mislih tako politike kot tudi njihove podpornike ali komentatorje. Tovrstno obnašanja ima več pojavnih oblik, ki jih je dokaj lahko diagnosticirati v povezavi z različnimi javnimi komentarji.

 

1. Najhujša pojavna oblika takšnega ravnanja je bil v zadnjih dneh bržkone kranjski odpor proti nastanitvi begunskih otrok in mladoletnikov brez staršev ali skrbnikov v tamkajšnji dijaški dom. Kaj žene ljudi, da iz svoje bližine odganjajo otroke in mladoletnike, ki so zaradi vojne izgubili vse in se zatekli v svet, pri tem pa ostali brez staršev ali drugih skrbnikov, je res težko razumeti.

 

2. Podobno je težko razumeti demonstracije pred zgradbami, kjer so nastanjeni prebežniki. Kakršen je bil denimo nedeljski desničarski shod v Ljubljani. V demokratični družbi je brez dvoma prav in dobrodošlo demonstriranje proti odločitvam oblasti. Toda priti pred zgradbo z nastanjenimi begunci, ki so večinima zbežali pred teroristi, da bi si rešili življenje, in to s protestniškim transparentom "Ne islamskim teroristom", je kruto. Zamislite si, da bi vas neka oblast, denimo komunistična, kot je bil primer po drugi svetovni vojni, izgnala, potem pa bi se nastanjeni nekje na Švedskem znašli v zgradbi, pred katero bi protestniki kričali proti vašemu prihodu z napisom "Ne komunističnim teroristom". Absurd.

 

3. Razgaljenje slovenske politične desnice je najbolj vidno v zadnjih dneh po tem, da vidni politiki sodelujejo na protestih proti nastanitvi migrantiv v različnih krajih. Seveda se je zelo težko izogniti občutku, da nekateri ne sodelujejo tudi pri organizaciji teh protestov.

 

4. Prav pri tem pa je največja razlika med našo desnico in večino političnih strank ljudske oziroma krščansko-demokratske opcije v Zahodni Evropi. Tam so se mnogi voditelji te politične opcije jasno ogradili od takšnih dejanj in prepričanj, jih tudi obsodili. Pri nas mnogi voditelji na desnici tega niso storili. Prav pri tem pa se danes evropska človekoljubna krščanska demokracija loči od radikalne desnice.

 

5. Pomembno je, česa nekdo ne stori, ne pa, kaj stori. To se običajno najbolj kaže pri tako perečih problemih, kot je begunska kriza. Komentatorji z desne politične opcije so to v zadnjih dneh večkrat dokazali. S tem, ko so poudarjali pomen strahu kot dejavnika, ki povzroča takšne proteste. Ali ko so navajali pomanjkanje informacij o Drugih, ki prihajajo iz daljnje Azije, oziroma o razlogih, zakaj bežijo. A recimo bobu bob. Politiki, ki pri tem aktivno sodelujejo, dobro vedo, zakaj ti ljudje bežijo. In številni, ki aktivno protestirajo proti migrantom, bi to storili, četudi bi jim stokrat razložili, kakšni so razlogi za migrantski val in kdo so ti ljudje, ki prehajajo evropske meje.

 

 

Nisem pristaš idealiziranja beguncev. Drži, z nenadziranim begunskim tokom se povečuje tudi varnostno tveganje v EU. Drži, da se je zaradi njega podrla zunanja meja EU in schengenskega območja, vzpostavile pa so se notranje meje. Drži, da je treba nujno čim prej spet vzpostaviti zunanjo mejo. Drži trditev Slavoja Žižka, da so med begunci tudi "zabiti, nasilni in nevarni." Vse to je res. Toda zavračati zaradi tega vse begunce, je napak. Slovenska desnica je padla na izpitu. Če bi poslušala papeža Frančiška, bi ravnala drugače. Vsaj malo bi se lahko zgledovala po Angeli Merkel, pa čeprav je nemška kanclerka resda storila tudi marsikatero taktično napako. Je pa zmerni desnici nadela človekoljubni obraz, obenem pa se trudi reševati begunsko krizo na izvoru in v njegovi okolici.

 

Ne pa kot v Sloveniji, kjer se s pomočjo opisanih dogodkov mobilizira sile in podpornike na desnici. V državi, ki ima številne druge težave. Tudi s sodobno levico, ki se je izrodila. Iz marksizma, ki je slonel "na boju podrejenega razreda za oblast in njegovo osvoboditev", v novi marksizem, ki pravzaprav podpira razred na oblasti. V levico, ki tudi boj za prekarne in begunce pretirano idealizira, kot da so vsi samo revni in dobri ljudje. V levico, ki vidi velikega sovražnika v tako imenovanemu kapitalu, ki ga včasih poistoveti samo z izprijenim konkretnim menedžerjem, včasih z vsemi lastniki in direktorji, včasih s tujim kapitalom (podobnost z desničarji ni zgolj naključna), včasih pa kar s celotnim gospodarstvom. Pri tem namerno pozabljajoč, da je tudi večina aktivnega prebivalstva, delavcev, del tega gospodarstva, ki jim s pretiranim obdavčenjem prav tako onemogočajo višji življenjski standard.

 

Tudi na levici lahko zasledimo več pojavnih oblik tega fenomena.

 

1. Pred kakim tednom smo takšen fenomen lahko zasledili v pozni večerni oddaji Panoptikum, kjer je tekla beseda o eksistenci kulturnikov in umetnikov. Mlajša predstavnica kulturnikov je strastno navijala za nekakšen univerzalni temeljni dohodek za umetnike in kulturnike, ker je treba vsem zagotoviti eksistenco. Šele potem lahko ustvarjajo. Pri tem se je celo sklicevala na to, da imamo gospodarsko rast. Uporabila je kvazi ekonomsko stanje, pri tem pa seveda ni povedala, da kljub rasti v zadnjih letih še vedno krepko zaostajamo za bruto domačim produktom iz leta 2008. Najbrž tega sploh ne ve.

 

A takrat ji je režiser Dušan Jovanović lepo matematično razložil, v čem je problem. Kulturo v sodobni Evropi plačuje država, torej davkoplačevalci. Pred kakimi tridesetimi leti si je lahko, kot je dejal Jovanović, ogledal vse predstave v enem letu vsaj enkrat. Nato pa se je država odločila, da bo podprla super produkcijo kulture. Ni šans, da bi si Jovanović zdaj še lahko ogledal vse predstave, ki jih uprizorijo v Sloveniji na leto, vsaj enkrat. Denarja za kulturo je več, a se razdeli med veliko več ljudi. Podobno kot se je zgodilo z univerzitetnim izobraževanjem, se je zgodilo tudi s kulturo. Tako Jovanović. Mlada predstavnica te preproste matematike seveda ni priznala. Zahteva več, zaradi rasti. In podporo ima na levici.

 

2. Najbolj vidna je izroditev slovenske levice v tem, kako so sindikati javnega sektorja prevladali nad sindikati v gospodarstvu. Vodji Sviza Branimirju Štruklju je dejstvo, da je povprečna bruto plača v gospodarstvu za okoli 300 evrov nižja od tiste v javnem sektorju, nekaj normalnega. Ker da je izobrazbena struktura v javnem sektorju višja. In nihče mu ne oponira!

 

Res je izobrazbena struktura v javnem sektorju višja. Toda Slovenija je med zelo redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v gospodarstvu nižja kot v javnem sektorju. Mar v večini drugih državah EU ni visoke izobrazbene strukture v javnem sektorju? Ali pa je morda prav takšna izjava sindikalista dokaz, da slovenska levica podpira nekoga drugega, ne pa, kot bi pričakovali, tradicionalno, prvenstveno delavcev v gospodarstvu.

 

3. Seveda lahko pričakujemo, da bi na takšno trditev hitro dobili odgovor, da so krivi menedžerji in kapitalisti, ki so nesposobni ustvariti več dodane vrednosti in ki so itak ustvarili bančno luknjo, zadolžili državo in vse nas. Pri tem bi Štrukljevi somišljeniki seveda zatajili, da smo si izrazito velik del dolga nakopali, ker nismo pravočasno zajezili javne porabe in tudi plač v javnem sektorju, že zaradi učinkov globalne krize, takoj na njenem začetku.

 

Prav tako bi zamolčali, da prav po zaslugi gospodarstva, predvsem izvoznega, plavamo iz krize, po zaslugi zaposlenih in menedžerjev v teh podjetjih. Ki bi si tudi zato že lani zaslužili davčno razbremenitev plač in s tem večjo neto plačo. Vsi aktivno zaposleni. Ne pa da je vlada ob podpori sindikatov 150 milijonov evrov več namenila za 160.000 javnih uslužbencev, le nekaterim od več sto tisoč zaposlenih pa namenila le drobtinice iz mini dohodninske reforme. Ne pozabimo: to se je zgodilo kljub temu, da je Slovenija ena redkih držav EU, kjer je povprečna plača v gospodarstvu nižja kot v javnem sektorju!

 

Super kulturno, super visokošolsko produkcijo je pač treba dobro plačati. Pa čeprav se tudi veliko posameznikov v javnem sektorju težko prebija skozi življenje s svojo plačo. Zaradi različnih oblik super produkcije. Tudi poročil, med katerimi kar polovica nima ne naslovnika ne razloga, kot je ugotovila funkcionalna analiza javne uprave.

 

A to ni pomembno. Ideologija je opij za ljudstvo. Premaga vse. Tudi preprosto matematiko super produkcije. In tako nekdo zaradi super velikega državnega aparata (mislim na vse subjekte, ki so plačani z javnim denarjem, ne le na javne uslužbence) dobi veliko članarine, nekdo drug dodatke, nekdo tretji pa volilne glasove. Takšne hude simptome bolezni imata sodobna desnica in sodobna levica v Sloveniji. A najhujša težava je v tem, da zaradi svoje bitke za dobre politične rejtinge to stanje tudi sami vzdržujeta.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
4
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,072
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,714
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,245
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,969
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,553
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,945
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,094
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,097
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036