Komentar

Migrantska kriza razgalja desnico, izrodila pa se je tudi levica

Medtem ko papež Frančišek opozarja celotno Evropo na človekoljubnost in solidarnost članic EU pri odzivu na begunsko krizo, se zdi, da se je pomemben del slovenske desnice ideološko poistovetil z nemško Pegido.

02.03.2016 21:54
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   desnica   levica   migranti   demonstracije   fašizem   novi marksizem   javni sektor

Foto: Televizija Slovenija

Ideologija je opij za ljudstvo. Premaga vse. Tudi preprosto matematiko super produkcije. In tako nekdo zaradi super velikega državnega aparata dobi veliko članarine, nekdo drug dodatke, nekdo tretji pa volilne glasove. Takšne hude simptome bolezni imata sodobna desnica in sodobna levica v Sloveniji. A najhujša težava je v tem, da zaradi svoje bitke za dobre politične rejtinge to stanje tudi sami vzdržujeta.

Ko govorimo o tem, da se je pomemben del desnice ideološko poistovetil z nemško Pegido, imamo v mislih tako politike kot tudi njihove podpornike ali komentatorje. Tovrstno obnašanja ima več pojavnih oblik, ki jih je dokaj lahko diagnosticirati v povezavi z različnimi javnimi komentarji.

 

1. Najhujša pojavna oblika takšnega ravnanja je bil v zadnjih dneh bržkone kranjski odpor proti nastanitvi begunskih otrok in mladoletnikov brez staršev ali skrbnikov v tamkajšnji dijaški dom. Kaj žene ljudi, da iz svoje bližine odganjajo otroke in mladoletnike, ki so zaradi vojne izgubili vse in se zatekli v svet, pri tem pa ostali brez staršev ali drugih skrbnikov, je res težko razumeti.

 

2. Podobno je težko razumeti demonstracije pred zgradbami, kjer so nastanjeni prebežniki. Kakršen je bil denimo nedeljski desničarski shod v Ljubljani. V demokratični družbi je brez dvoma prav in dobrodošlo demonstriranje proti odločitvam oblasti. Toda priti pred zgradbo z nastanjenimi begunci, ki so večinima zbežali pred teroristi, da bi si rešili življenje, in to s protestniškim transparentom "Ne islamskim teroristom", je kruto. Zamislite si, da bi vas neka oblast, denimo komunistična, kot je bil primer po drugi svetovni vojni, izgnala, potem pa bi se nastanjeni nekje na Švedskem znašli v zgradbi, pred katero bi protestniki kričali proti vašemu prihodu z napisom "Ne komunističnim teroristom". Absurd.

 

3. Razgaljenje slovenske politične desnice je najbolj vidno v zadnjih dneh po tem, da vidni politiki sodelujejo na protestih proti nastanitvi migrantiv v različnih krajih. Seveda se je zelo težko izogniti občutku, da nekateri ne sodelujejo tudi pri organizaciji teh protestov.

 

4. Prav pri tem pa je največja razlika med našo desnico in večino političnih strank ljudske oziroma krščansko-demokratske opcije v Zahodni Evropi. Tam so se mnogi voditelji te politične opcije jasno ogradili od takšnih dejanj in prepričanj, jih tudi obsodili. Pri nas mnogi voditelji na desnici tega niso storili. Prav pri tem pa se danes evropska človekoljubna krščanska demokracija loči od radikalne desnice.

 

5. Pomembno je, česa nekdo ne stori, ne pa, kaj stori. To se običajno najbolj kaže pri tako perečih problemih, kot je begunska kriza. Komentatorji z desne politične opcije so to v zadnjih dneh večkrat dokazali. S tem, ko so poudarjali pomen strahu kot dejavnika, ki povzroča takšne proteste. Ali ko so navajali pomanjkanje informacij o Drugih, ki prihajajo iz daljnje Azije, oziroma o razlogih, zakaj bežijo. A recimo bobu bob. Politiki, ki pri tem aktivno sodelujejo, dobro vedo, zakaj ti ljudje bežijo. In številni, ki aktivno protestirajo proti migrantom, bi to storili, četudi bi jim stokrat razložili, kakšni so razlogi za migrantski val in kdo so ti ljudje, ki prehajajo evropske meje.

 

 

Nisem pristaš idealiziranja beguncev. Drži, z nenadziranim begunskim tokom se povečuje tudi varnostno tveganje v EU. Drži, da se je zaradi njega podrla zunanja meja EU in schengenskega območja, vzpostavile pa so se notranje meje. Drži, da je treba nujno čim prej spet vzpostaviti zunanjo mejo. Drži trditev Slavoja Žižka, da so med begunci tudi "zabiti, nasilni in nevarni." Vse to je res. Toda zavračati zaradi tega vse begunce, je napak. Slovenska desnica je padla na izpitu. Če bi poslušala papeža Frančiška, bi ravnala drugače. Vsaj malo bi se lahko zgledovala po Angeli Merkel, pa čeprav je nemška kanclerka resda storila tudi marsikatero taktično napako. Je pa zmerni desnici nadela človekoljubni obraz, obenem pa se trudi reševati begunsko krizo na izvoru in v njegovi okolici.

 

Ne pa kot v Sloveniji, kjer se s pomočjo opisanih dogodkov mobilizira sile in podpornike na desnici. V državi, ki ima številne druge težave. Tudi s sodobno levico, ki se je izrodila. Iz marksizma, ki je slonel "na boju podrejenega razreda za oblast in njegovo osvoboditev", v novi marksizem, ki pravzaprav podpira razred na oblasti. V levico, ki tudi boj za prekarne in begunce pretirano idealizira, kot da so vsi samo revni in dobri ljudje. V levico, ki vidi velikega sovražnika v tako imenovanemu kapitalu, ki ga včasih poistoveti samo z izprijenim konkretnim menedžerjem, včasih z vsemi lastniki in direktorji, včasih s tujim kapitalom (podobnost z desničarji ni zgolj naključna), včasih pa kar s celotnim gospodarstvom. Pri tem namerno pozabljajoč, da je tudi večina aktivnega prebivalstva, delavcev, del tega gospodarstva, ki jim s pretiranim obdavčenjem prav tako onemogočajo višji življenjski standard.

 

Tudi na levici lahko zasledimo več pojavnih oblik tega fenomena.

 

1. Pred kakim tednom smo takšen fenomen lahko zasledili v pozni večerni oddaji Panoptikum, kjer je tekla beseda o eksistenci kulturnikov in umetnikov. Mlajša predstavnica kulturnikov je strastno navijala za nekakšen univerzalni temeljni dohodek za umetnike in kulturnike, ker je treba vsem zagotoviti eksistenco. Šele potem lahko ustvarjajo. Pri tem se je celo sklicevala na to, da imamo gospodarsko rast. Uporabila je kvazi ekonomsko stanje, pri tem pa seveda ni povedala, da kljub rasti v zadnjih letih še vedno krepko zaostajamo za bruto domačim produktom iz leta 2008. Najbrž tega sploh ne ve.

 

A takrat ji je režiser Dušan Jovanović lepo matematično razložil, v čem je problem. Kulturo v sodobni Evropi plačuje država, torej davkoplačevalci. Pred kakimi tridesetimi leti si je lahko, kot je dejal Jovanović, ogledal vse predstave v enem letu vsaj enkrat. Nato pa se je država odločila, da bo podprla super produkcijo kulture. Ni šans, da bi si Jovanović zdaj še lahko ogledal vse predstave, ki jih uprizorijo v Sloveniji na leto, vsaj enkrat. Denarja za kulturo je več, a se razdeli med veliko več ljudi. Podobno kot se je zgodilo z univerzitetnim izobraževanjem, se je zgodilo tudi s kulturo. Tako Jovanović. Mlada predstavnica te preproste matematike seveda ni priznala. Zahteva več, zaradi rasti. In podporo ima na levici.

 

2. Najbolj vidna je izroditev slovenske levice v tem, kako so sindikati javnega sektorja prevladali nad sindikati v gospodarstvu. Vodji Sviza Branimirju Štruklju je dejstvo, da je povprečna bruto plača v gospodarstvu za okoli 300 evrov nižja od tiste v javnem sektorju, nekaj normalnega. Ker da je izobrazbena struktura v javnem sektorju višja. In nihče mu ne oponira!

 

Res je izobrazbena struktura v javnem sektorju višja. Toda Slovenija je med zelo redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v gospodarstvu nižja kot v javnem sektorju. Mar v večini drugih državah EU ni visoke izobrazbene strukture v javnem sektorju? Ali pa je morda prav takšna izjava sindikalista dokaz, da slovenska levica podpira nekoga drugega, ne pa, kot bi pričakovali, tradicionalno, prvenstveno delavcev v gospodarstvu.

 

3. Seveda lahko pričakujemo, da bi na takšno trditev hitro dobili odgovor, da so krivi menedžerji in kapitalisti, ki so nesposobni ustvariti več dodane vrednosti in ki so itak ustvarili bančno luknjo, zadolžili državo in vse nas. Pri tem bi Štrukljevi somišljeniki seveda zatajili, da smo si izrazito velik del dolga nakopali, ker nismo pravočasno zajezili javne porabe in tudi plač v javnem sektorju, že zaradi učinkov globalne krize, takoj na njenem začetku.

 

Prav tako bi zamolčali, da prav po zaslugi gospodarstva, predvsem izvoznega, plavamo iz krize, po zaslugi zaposlenih in menedžerjev v teh podjetjih. Ki bi si tudi zato že lani zaslužili davčno razbremenitev plač in s tem večjo neto plačo. Vsi aktivno zaposleni. Ne pa da je vlada ob podpori sindikatov 150 milijonov evrov več namenila za 160.000 javnih uslužbencev, le nekaterim od več sto tisoč zaposlenih pa namenila le drobtinice iz mini dohodninske reforme. Ne pozabimo: to se je zgodilo kljub temu, da je Slovenija ena redkih držav EU, kjer je povprečna plača v gospodarstvu nižja kot v javnem sektorju!

 

Super kulturno, super visokošolsko produkcijo je pač treba dobro plačati. Pa čeprav se tudi veliko posameznikov v javnem sektorju težko prebija skozi življenje s svojo plačo. Zaradi različnih oblik super produkcije. Tudi poročil, med katerimi kar polovica nima ne naslovnika ne razloga, kot je ugotovila funkcionalna analiza javne uprave.

 

A to ni pomembno. Ideologija je opij za ljudstvo. Premaga vse. Tudi preprosto matematiko super produkcije. In tako nekdo zaradi super velikega državnega aparata (mislim na vse subjekte, ki so plačani z javnim denarjem, ne le na javne uslužbence) dobi veliko članarine, nekdo drug dodatke, nekdo tretji pa volilne glasove. Takšne hude simptome bolezni imata sodobna desnica in sodobna levica v Sloveniji. A najhujša težava je v tem, da zaradi svoje bitke za dobre politične rejtinge to stanje tudi sami vzdržujeta.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
0
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.671
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.611
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.025
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.723
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.886
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.802
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.496
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.546
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.374
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.755