Kot smo na Portalu PLUS razkrili že v začetku januarja, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi precej "nevidni" minister iz strankarske kvote Desusa Gorazd Žmavc, brez jasnih kriterijev zasebnikom nakazuje precejšnja denarna sredstva za storitve, ki bodisi nikoli niso bile izvedene bodisi so bile zelo pomanjkljivo izvedene. V nebo vpijoč primer je t. i. projekt komuniciranja s Slovenci po svetu, za katerega je Urad na podlagi nejasnih razpisnih kriterijev izbral podizvajalca, tj. podjetje Domus, d.o.o., ki je v lasti podjetnika Branka Krajnika, morda javnosti bolj znanega po mediju The Slovenia Times.

Projekt "Slovenci"

Za osvežitev spomina naj ponovimo nekaj dejstev: Žmavčev urad je podjetje Domus spomladi leta 2015 izbral na javnem razpisu kljub temu, da je imelo v obdobju pred objavo razpisa kar 6 mesecev blokirane vse račune in je bilo na spisku davčnih dolžnikov. Domus je kasneje sicer izredno pomanjkljivo izpolnjevalo obveznosti iz pogodbe, ki so se nanašale na izdajanje revije Moja Slovenija, vzpostavitev spletne strani www.slovenci.si ter osnovnih socialnih omrežij (facebook, twitter). Revijo Moja Slovenija je podjetje Domus s precejšnjimi mukami, ob zamujanju rokov in šibki vsebini le upelo izdati v dogovorjenih treh izvodih, "zataknilo" pa se je pri spletni strani in socialnih omrežjih.

Spletna stran do poletja 2015 sploh ni delovala, od takrat naprej pa na pogled oblikovalsko-tehnično zelo uboga stran deluje precej neažurno in nepopolno. V različnih rubrikah se pojavljajo enake novice, nekatere sploh ne delujejo, angleška verzija strani deluje le polovično. Poglavje zase so socialna omrežja; podizvajalec Domus je 15. junija lani uspel odpreti profil na Facebooku in Twitterju. Od tega datuma naprej do 27. avgusta 2015 je Domus uspel na FB profilu objaviti le 19 novic, od 27. avgusta 2015 do 20. januarja 2016 pa niti ene več.

Šele od tega datuma naprej, ki sovpada z našim razkritjem škandaloznega komuniciranja s Slovenci po svetu - kar najbrž ni naključje -, je zadeva postala bolj aktivna. In še beseda o Twiterju: profil Slovenci je v obdobju od junija 2015 do danes poleg dveh "robotskih" otvoritvenih "čivkov" zabeležil en (1) tweet, pa še tega ni prispeval podizvajalec Domus, ampak direktor podjetja Postojnska jama in znani slovenski podjetnik Marjan Batagelj.

Urad se požvižga na medije

Ko smo v začetku januarja 2016 Uradu poslali prva vprašanja o tem, kako je možno, da so podjetju Domus kljub očitnemu neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti v obdobju med aprilom in decembrom 2015 nakazali kar 87.000 evrov (!!!), smo si mislili, da gre morda za še nerodnost v državni upravi. Dopuščali smo možnost, da gre morda tudi za pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem obveznosti podizvajalca, ki ga bodo prej ali slej uredili. Na to so sprva nakazovala tudi pojasnila Urada, ki nam je v odgovorih na vprašanja zatrdil, da delovanje podizvajalca tekoče spremljajo in da bodo temeljito preučili njegovo poročilo o delu, ki ga je moral oddati do 1. februarja 2016. Niso pozabili dodati, da bodo tudi ustrezno ukrepali.

Vendar smo še očitno močno zmotili. Na Urad smo namreč 15. februarja ponovno poslali vprašanja, in sicer glede ustreznosti poročila podjetja Domus o utemeljitvi stroškov projekta, dokazilih o porabi 87.000 evrov sredstev in ugotovitvah Urada glede izpolnjevanja njegovih obveznosti. Če ne bi šlo za vladni organ in porabo javnih sredstev, bi lahko rekli, da so bili njihovi odgovori smešni, celo otročji, toda dejansko gre za škandal. Kajti kljub očitni nenamenski porabi javnih sredstev ta vladni urad ščiti podizvajalca, torej podjetje Domus, minister Gorazd Žmavc pa se izogiba jasnim odgovorom ali celo neposredno laže o povsem očitnih dejstvih. Za ponazoritev in dokaz navedenega v nadaljevanju navajamo nekaj glavnih cvetk iz odgovorov ministra Žmavca.

63.000 evrov za splet in socialna omrežja?!

Na naše neposredno vprašanje, kakšna je bila struktura porabe sredstev za posamezno komunikacijsko orodje, torej, koliko naj bi Branko Krajnik porabil za izdelavo enega izvoda revije, koliko za vzpostavitev delovanja spletne strani in koliko za delovanja socialnih omrežij, nam je minister sporočil, da naj bi bil strošek izdelave enega izvoda revije 8000 evrov.

Ta številka razgalja celotno spornost delovanja Žmavčevega Urada in njegovega podizvajalca. Že sama višina postavke za ene izvod revije - 8000 evrov - kaže, da si jo je podizvajalec ali pa nekdo drug enostavno izmislil in jo nikakor ne more dokazati, čeprav bi bila ta pod nekimi pogoji resnega uredništva revije (dejansko več zaposlenih sodelavcev) in obsežnejše distribucije še nekako možna. Dejstvo pa je, da ima revija Moja Slovenija povprečno okoli 60 strani, večinoma je sestavljena iz prispevkov, ki temeljijo na javno dosegljivih virih, iz člankov je razvidno, da jo poleg redkih izjem sestavljajo občasni, amaterski novinarski sodelavci, natisnjena pa je v zgolj 1.500 izvodih.

Takšna mizerna revija glede na trenutne tržne cene nikakor stane 8000 evrov na edicijo, ampak to je še najmanjši problem celotne zgodbe. Če je Krajnik za tri edicije revije Moja Slovenija v letu 2015 porabil 24.000 evrov, pa nas je bolj zanimalo, kam je šlo ostalih 63.000 evrov.

Odgovor Urada razkriva jedro škandaloznosti celotne zgodbe:

"Višina postavke za tiskani medij je približno 8.000 EUR na edicijo, ostalo izvajalec opravičuje v namene izgradnje spletnega medija, izgradnje socialnega omrežja in medijske podpore."

Torej - gospod Branko Krajnik je za vzpostavitev amaterske, na pol delujoče spletne strani (ki jo za nekaj sto evrov v enem dnevu postavi povprečen študent ter za dodatnih sto ali dvesto evrov vsak dan polni z javno dosegljivimi vsebinami), za odprtje Facebook strani ter Twitter profila (ki v letu 2015 dokazano sploh nista delovala oziroma jih ni nihče upravljal) od Urada dobil 63.000 evrov.

63.000 evrov!!!

Šokantnih odgovorov upokojenskega ministra pa s tem še ni konec. Na naše vprašanje, zakaj podizvajalca ni opozoril na očitne kršitve in na popolno nedelovanje socialnih omrežij, smo dobili naslednji odgovor: 

"Socialna omrežja so delovala že prej, vendar je med izvajanjem projekta podjetje Domus zamenjalo partnerja v projektu, ki je skrbelo za tehnično izdelavo spletnega mesta. Z izbiro novega pogodbenega partnerja se je spremenil izgled spletnega mesta, prav tako pa so se nekatere vsebine spremenile, nekaj časa niso bile na voljo. Domena slovenci.si je zaradi same uporabe besede "Slovenci" registrirana na državnem strežniku, kjer zunanji izvajalci ne morejo neposredno spreminjati nastavitev, zaradi česar je ob spremembah prihajalo do neljubih zamud, za kar pa ne moremo neposredno kriviti izvajalca. Urad je ves čas bedel nad izvajanjem sprememb in opozarjal na dosledno izpolnjevanje obveznosti. Sedaj so vse vsebine vidne in delujejo."

Zdaj se res lahko upravičeno vprašamo, kdo je tu nor. Kdo nas ima za bebce?

Ob jasnem dejstvu, da socialna omrežja niso delovala (če bi minister sam ali kdo od njegovih sodelavcev na uradu pogledal na Facebook stran slovenci.si ali Twitter profil slovenci, bi to hitro tudi sam ugotovil), minister Žmavc mirno trdi, da so delovala. In še več:

"Po pogodbi je izvajalec do sedaj izvedel vse aktivnosti v obsegu, kot so bile prijavljene na razpisu. Kvaliteto sproti spremljamo  in nadziramo, z izvajalcem sodelujemo in ugotavljamo, da se kvaliteta izboljšuje."

Ko nas je na koncu zanimalo, ali je od podjetja Domus zahteval kakšna dokazila, kredibilne listine, račune za opravljene storitve, je priletela še zadnja cvetka. Pazite:

"Izvajalec nam je potrdil plačila računov s kopijami izpiskov iz transakcijskega računa svoje banke."

Torej ne z računi in pogodbami, ki bi izkazovali dejansko namensko porabo, ampak iz izpiski bančnega računa, kjer verjetno lahko najdemo vse od plačil goriva do WC papirja. Na podlagi vseh predstavljenih dejstev je očitno, da minister Žmavc dobesedno ne ve, o čem govori, saj nima pojma o projektu. Možna pa je še ena razlaga: da v dogovoru s podjetjem Domus na očeh javnosti "pere denar". Ali je to tisto, kar se dejansko dogaja v tej zgodbi?!

Glede na podcenjevalni odnos do medijev in javnosti, ki ga razkrivajo njegovi odgovori, je minister Gorazd Žmavc prepričan, da bo "zadevica" hitro minila in bo lahko v miru nadaljeval svoje ministrsko počitnikovanje in turistično pohajkovanje po svetu v imenu skrbi za našo diasporo. Gospod minister, naj vas malce razočaramo, kajti zadeva ne bo minila. Prišli ji bomo do dna. Tudi z obveščanjem organov, ki preganjajo kazniva dejanja v tej državi, in institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije!