Razkrivamo

Izredna seja o korupciji v javnem zdravstvu in nacionalkinih nepozabnih 60 sekund

V zgolj enem tednu sta se prvič v zgodovini samostojne Slovenije na temo sistemske korupcije v javnem zdravstvu zgodila dva premika - nujna seja Odbora za zdravstvo ter izredna seja Državnega zbora. Razprava ni mogla mimo naše največje in najbolj univerzitetne bolnišnice UKC Ljubljana.

03.03.2016 23:56
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   branko zorman   državni zbor   korupcija   opozicija   koalicija   darko zorman   stenti   mark medical

Foto: arhiv Državnega zbora

Izkazalo se je, da smo zaradi organizirane kraje davkoplačevalskega denarja skozi prirejene javne razpise prek slovenskih bolnišnic, predvsem UKC Ljubljana z največjim budžetom v državi, prelili desetine milijonov evrov na različne (tajne) zasebne račune v tujini.

Kraja davkoplačevalskega denarja je po naših ocenah takorekoč sistemsko vgrajena v zdravstveni sistem, ki brez korupcije očitno ne more funkcionirati. Eno so majhna darila in zahvale zdravnikom hvaležnih pacientov in ob čemer lahko protikorupcijska komisija zamiži na obe očesi. Tisto, o čemer govorimo že ves čas, je ona druga, sistemska korupcija, ki se generira predvsem skozi prirejene javne razpise, na katerih se umetno vzdržujejo nekajkrat višje cene medicinske opreme in pripomočkov ter zdravil, kot so značilne za normalno delujoče (tuje) trge. O tem smo nekateri mediji, ki nismo pod vplivom zdravstvenega lobija ali farmacevtske industrije, že večkrat pisali, saj gre za "legalizirano" krajo davkoplačevalskega denarja in zaradi tega prizadane prak vsakega državljana. Tudi zaradi sistemske korupcije imamo daljše čakalne vrste, pa tudi podatek o zgodnejšem umiranju Slovencev bi lahko povezali s tem. Zanimivo pa je, da je ob vsej pomembnosti, ki jo korupcija v javnem zdravstvu zaseda v slovenskem prostoru, ta tema dobila v osrednjem Dnevniku RTV Slovenije manj kot minuto prostora.

 

 

Kaj vse pove ena minuta

 

Minuta je ostala v senci drugih, bolj kot ne umetno napihnjenih tem. Šele po vseh teh "usodnih" novicah je nacionalka manj kot 60 sekund vendarle namenila prišla tudi četrtkovi celodnevni izredni seji Državnega zbora o sistemski korupciji v javnem zdravstvu. In ker v slabi minuti o dogajanju ni možno korektno poročati gledalcem, ki seje odbora oziroma izredne seje niso mogli spremljati v živo, bomo na Portalu PLUS v prihodnjem tednu pripravili serijo prispevkov na to temo. V njih bomo natančno secirali tiste dele obeh zasedanj, ki so pomembni za boljše razumevanje sistemske korupcije v našem zdravstvu. Izrečenih je bilo namreč kar nekaj laži in polresnic, zato bomo v imenu javnega interesa namenili našim bralcem zagotovili z ustavo zagotovljen dostop do informacij javnega značaja, obenem pa bomo ponudili tudi interpretacijo povedanega.

 

 

Prestiž pred korupcijo

 

Pri vsem skupaj bode v oči ponovno a priori nasprotovanje predvsem največje koalicijske stranke SMC pobudi največje opozicijske stranke SDS, da bi potrdili izdelana priporočila, kako se lotiti sistemske korupcije v zdravstvu. Kot da ne gre za javni denar, temveč nekakšen politični prestiž. Če je načelno nasprotovanje predlogom opozicije s strani koalicije - ne glede na to, kdo je v nekem zgodovinskem trenutku opozicija in kdo koalicija - že slovenska folklora, pa bi človek pričakoval, da se bodo fantje znali usesti in nekaj pametnega ukreniti vsaj takrat, ko si bo nekdo tretji polnil žepe z denarjem, ki prihaja od vseh nas davkoplačevalcev - in to celo za naše zdravje.

 

Kot pridna vojščaka koalicije sta se izkazala Branko Zorman iz SMC ter njegov novi, sveže pečeni strankarski kolega Jani Möderndorfer. Zanimivo, kako močno načelna so bila stališča slednjega, ki sicer stranke zaradi lastnega političnega preživetja menja kot spodnje gate. Pozornost so vzbudili so bili tudi govori ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, pa državne sekretarke Nine Pirnat, bivšega v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, sedanje (še nekaj dni) v.d. generalice Brigite Čokl, predsednika KPK Borisa Štefaneca ter predsednika Slovenskega zdravniškega društva Pavla Poredoša. Vse te bomo v petih nadaljevanjih pokomentirali prihodnji teden.

 

 

Korupcija je sistemska

 

Naj na kratko spomnimo, za kaj sploh gre. Da je korupcija v zdravstvu vseprisotna in sistemska, že vrsto let čivkajo vrabci okrog slovenskih bolnišnic. Da poteka na ta način, da za vsako področje, kjer se obrača dovolj dovolj dragega medicinskega materiala, pripomočkov in zdravil, "skrbi" v bolnišnici t.i. mnenjski zdravnik, je tudi že dolgo jasno. Da ta skrbi predvsem za prirejanje javnih razpisov znotraj ustanove, da na njih zmagajo točno določeni dobavitelji, izbranci zdravniško-dobavitejske mafije, tudi vemo. S tem dobijo monopol nad ceno in postanejo glavni dobavitelj določenega artikla. Bizarnost naše zdravstvene ekonomije pa je ta, da trg ni uravnal cen, kot je to značilno za normalne tržne ekonomije, pač pa je le določil, katera firma dobavlja kateri material. Na organiziran ali pa neorganiziran način se je tako vzpostavil kartelni dogovor, kaj bo kdo prodajal. Način, na kakršnega se prodaja dogaja, pa je za vse enak.

 

Na ta modus operandi je že opozorila žvižgačica Urška Jurkovič, ki je sama vodila podjetje za dobavo medicinskega materiala slovenskim bolnišnicam Emporio medical. Ko ni zmogla več plačevati provizij ali pa se ji je enostavno vse skupaj zagabilo, je spregovorila. V normalni državi bi se morali vklopiti vsi alarmi in se angažirati vse institucije za pregon kriminala. Ker Slovenija ni normalna država, se je nad gospo Jurkovič se je spravila Finančna uprava, izgubila je posel v slovenskih bolnišnicah ter šla na koncu v bankrot. Nauk te zgodbe je jasen: kdor poskuša biti pošten, se mu slabo piše.

 

Vendar pa zločin ostaja, kljub temu da sankcije oziroma kazni ni (bilo). Dobro naoljena mašinerija je tekla dalje, vse dokler se ni zgodila afera Zorman. Afera, v kateri je vlogo odigral soimenjak poslanca Zormana, in sicer Darko Zorman. Po zaslugi medijev, predvsem časnika Finance, je v vodo padel poslednji "sfrizirani" javni razpis za žilne opornice (t.i. stente). Ali drugače povedano: kljub temu, da so v UKC Ljubljana iskali vse možne trike, da bi razpis razveljavili, tudi s tem, da so pustili odprtega 60 dni prek zakonsko dovoljenega datuma za zapiranje javnih razpisov. A poti nazaj ni bilo več.

 

Kaj je bilo v tem dejanju tako zgodovinskega ?

 

Prvič se je pokazalo, da so ljudem sistematično lagali. Da bolnišnica lahko cenejši medicinski material istega proizvajalca kupi direktno na prostem evropskem trgu. Ki je bil, mimogrede, seveda za to tudi ustvarjen. Kar naenkrat se je izkazalo, da so nam lagali, ko so v kamere papagajsko ponavljali, da se drugače kot prek uradnih zastopnikov ne da. Prvič se je izkazalo, da preproste mantre, kako morajo slovenski bolniki dobiti le najboljši material, ne delujejo več. Izkazalo se je, da isti najboljši material na oni strani meje, kjer je bila zdravniško-dobaviteljska mafija že zdavnaj izkoreninjena, stane tudi do 6-krat manj! Material iste kvalitete, istega proizvajalca. Do šestkrat manj! Izkazalo se je, da smo zaradi organizirane kraje davkoplačevalskega denarja skozi prirejene javne razpise prek slovenskih bolnišnic, predvsem UKC Ljubljana z največjim budžetom v državi, prelili desetine milijonov evrov na različne tajne zasebne račune v tujini. Okoristili so se črni fondi nekdanje "udbe", pa tudi posamezniki, Slovenci, živeči doma in v tujini, predvsem zamejstvu.

 

En sam človek je pokvaril šov. Američani bi mu rekli party-pooper.

 

 

Od "stentov" do mercedesa

 

Katere so možne poti nabave medicinskega materiala, je na nujni seji odbora za zdravsto lepo razložil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec. Pri žilnih opornicah je šlo za tretjo varianto: podjetje v tujini (KB1909) kupi žilne opornice od proizvajalca Abbott Vascular po ceni, denimo, 300 evrov. Nato jih proda svoji hčerinski firmi v Sloveniji po ceni, denimo, 1.200 evrov. Ta potem "stente" proda slovenski bolnišnici še nekoliko dražje, da pokrije svoje režijske stroške, recimo da po 1.300 evrov. Tako ostane dejansko 900 evrov od vsake opornice na italijanski strani meje. Slovenskega denarja. Vsako leto ga je bilo za 2,5 milijona evrov samo s strani enega samega materiala, namreč žilnih opornic. UKC Ljubljana nabavlja približno 20.000 različnih medicinskih artiklov. Izračunajte sami, o kakšnih zneskih govorimo.

 

Tako se je razgalil način korupcije z žilnimi opornicami iz afere Zorman. Gospod Darko Zorman je v kateterskem laboratoriju UKC Ljubljana namreč favoriziral žilne opornice podjetja Abbott Vascular, konkretno Xience in njegove različice. Ta žilna opornica je resda ena najmodernejših, kar zadosti želji slovenskih zdravnikov, da slovenski bolniki dobijo samo najboljše materiale. Vendar pa so fantje peljali zadevo zelo po ... slovensko.

 

Žilne opornice Xience je slovenskim bolnišnicam prodajalo podjetje Mark Medical d.o.o. Njegovi "lobisti" iz zdravniških vrst so ne samo v UKC Ljubljana, pač pa tudi v UKC Maribor in SB Celje, kjer se tudi izvajajo tovrstni posegi, zagotovili, da je na javnem razpisu zmagalo prav to podjetje. Tako je Mark Medical d.o.o. dobil v UKC Ljubljana približno 70% tržni delež. In rodeo se je začel. Žilne opornice Xience so se vstavljale na veliko. Včasih po dve. Včasih je kakšna padla tudi na tla. In vsaka je stala na začetku prek 1.300 evrov.

 

 

Teklo je, dokler ga Darko ni polomil

 

Poslanec Jani Möderndorfer se je med razpravo spraševal, zakaj se opozicija toliko sklicuje prav na te žilne opornice. Mu bomo prijazno razložili, zakaj: zato, gospod Moederndorfer, ker je afera Zorman prva v zgodovini slovenske medicine pokazala in dokazala, da se da medicinski material enake kvalitete, istega proizvajalca, kupovati tudi do šestkrat ceneje na prostem evropskem trgu. Ker je ta afera pokazala, da se nabavna služba UKC Ljubljana vrsto let ni obnašala v duhu dobrega gospodarja. In ker je afera Zorman začela dajati do takrat legendarni sistemski korupciji v slovenskem zdravstvu tudi konkretne obraze in imena.

 

Gospoda Zormana, tistega drugega, poslanca Branka, je ves čas razprave motilo, zakaj se teh afer, če ima opozicija podatke, ne prijavi ustreznim institucijam. Mu bodo prav tako prijazno razložili, kje je problem: vse te podatke in izračune iz afere Zorman imata KPK in Specializirano državno tožilstvo na mizi že od leta 2013. Pa se ni zgodilo še nič. Kako to? Obstajal naj bi celo sum, da je nekdo iz tožilstva prejel visoko podkupnino od nekdanjega funkcionarja in znanega lobista, da bi zadevo potisnil še globje v predal. Teh namigov doslej še nismo uspeli preveriti, da bi lahko iz tega potegnili kak konkreten zaključek. 

 

Danes Mark Medical še vedno po visokih cenah prodaja žilne opornice drugim slovenskim bolnišnicam, pa tega nihče ne preiskuje. Tudi Darko Zorman še vedno ni dočakal epiloga afere, v kateri se je znašel zaradi preplačanih "stentov". Logični zaključek bi se glasil, da psi lajajo, karavana pa veselo potuje dalje; korupcija v zdravstvu na vseh drugih področjih še vedno poteka, poslanci zasedajo, vendar brez posledic, predstavniki pristojnih pravosodnih institucij pa že več let sestankujejo in preučujejo zadeve.

 

Naslednji teden zagotovo ne boste več verjeli v naključja. Začeli bomo s tem, kako je na izredni seji poslanec Zorman v parlamentu branil primarija Zormana iz UKC Ljubljana...

 

 

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.607
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.252
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.407
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.285
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 916
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 780
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849