Kraja davkoplačevalskega denarja je po naših ocenah takorekoč sistemsko vgrajena v zdravstveni sistem, ki brez korupcije očitno ne more funkcionirati. Eno so majhna darila in zahvale zdravnikom hvaležnih pacientov in ob čemer lahko protikorupcijska komisija zamiži na obe očesi. Tisto, o čemer govorimo že ves čas, je ona druga, sistemska korupcija, ki se generira predvsem skozi prirejene javne razpise, na katerih se umetno vzdržujejo nekajkrat višje cene medicinske opreme in pripomočkov ter zdravil, kot so značilne za normalno delujoče (tuje) trge. O tem smo nekateri mediji, ki nismo pod vplivom zdravstvenega lobija ali farmacevtske industrije, že večkrat pisali, saj gre za "legalizirano" krajo davkoplačevalskega denarja in zaradi tega prizadane prak vsakega državljana. Tudi zaradi sistemske korupcije imamo daljše čakalne vrste, pa tudi podatek o zgodnejšem umiranju Slovencev bi lahko povezali s tem. Zanimivo pa je, da je ob vsej pomembnosti, ki jo korupcija v javnem zdravstvu zaseda v slovenskem prostoru, ta tema dobila v osrednjem Dnevniku RTV Slovenije manj kot minuto prostora.

Kaj vse pove ena minuta

Minuta je ostala v senci drugih, bolj kot ne umetno napihnjenih tem. Šele po vseh teh "usodnih" novicah je nacionalka manj kot 60 sekund vendarle namenila prišla tudi četrtkovi celodnevni izredni seji Državnega zbora o sistemski korupciji v javnem zdravstvu. In ker v slabi minuti o dogajanju ni možno korektno poročati gledalcem, ki seje odbora oziroma izredne seje niso mogli spremljati v živo, bomo na Portalu PLUS v prihodnjem tednu pripravili serijo prispevkov na to temo. V njih bomo natančno secirali tiste dele obeh zasedanj, ki so pomembni za boljše razumevanje sistemske korupcije v našem zdravstvu. Izrečenih je bilo namreč kar nekaj laži in polresnic, zato bomo v imenu javnega interesa namenili našim bralcem zagotovili z ustavo zagotovljen dostop do informacij javnega značaja, obenem pa bomo ponudili tudi interpretacijo povedanega.

Prestiž pred korupcijo

Pri vsem skupaj bode v oči ponovno a priori nasprotovanje predvsem največje koalicijske stranke SMC pobudi največje opozicijske stranke SDS, da bi potrdili izdelana priporočila, kako se lotiti sistemske korupcije v zdravstvu. Kot da ne gre za javni denar, temveč nekakšen politični prestiž. Če je načelno nasprotovanje predlogom opozicije s strani koalicije - ne glede na to, kdo je v nekem zgodovinskem trenutku opozicija in kdo koalicija - že slovenska folklora, pa bi človek pričakoval, da se bodo fantje znali usesti in nekaj pametnega ukreniti vsaj takrat, ko si bo nekdo tretji polnil žepe z denarjem, ki prihaja od vseh nas davkoplačevalcev - in to celo za naše zdravje.

Kot pridna vojščaka koalicije sta se izkazala Branko Zorman iz SMC ter njegov novi, sveže pečeni strankarski kolega Jani Möderndorfer. Zanimivo, kako močno načelna so bila stališča slednjega, ki sicer stranke zaradi lastnega političnega preživetja menja kot spodnje gate. Pozornost so vzbudili so bili tudi govori ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, pa državne sekretarke Nine Pirnat, bivšega v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, sedanje (še nekaj dni) v.d. generalice Brigite Čokl, predsednika KPK Borisa Štefaneca ter predsednika Slovenskega zdravniškega društva Pavla Poredoša. Vse te bomo v petih nadaljevanjih pokomentirali prihodnji teden.

Korupcija je sistemska

Naj na kratko spomnimo, za kaj sploh gre. Da je korupcija v zdravstvu vseprisotna in sistemska, že vrsto let čivkajo vrabci okrog slovenskih bolnišnic. Da poteka na ta način, da za vsako področje, kjer se obrača dovolj dovolj dragega medicinskega materiala, pripomočkov in zdravil, "skrbi" v bolnišnici t.i. mnenjski zdravnik, je tudi že dolgo jasno. Da ta skrbi predvsem za prirejanje javnih razpisov znotraj ustanove, da na njih zmagajo točno določeni dobavitelji, izbranci zdravniško-dobavitejske mafije, tudi vemo. S tem dobijo monopol nad ceno in postanejo glavni dobavitelj določenega artikla. Bizarnost naše zdravstvene ekonomije pa je ta, da trg ni uravnal cen, kot je to značilno za normalne tržne ekonomije, pač pa je le določil, katera firma dobavlja kateri material. Na organiziran ali pa neorganiziran način se je tako vzpostavil kartelni dogovor, kaj bo kdo prodajal. Način, na kakršnega se prodaja dogaja, pa je za vse enak.

Na ta modus operandi je že opozorila žvižgačica Urška Jurkovič, ki je sama vodila podjetje za dobavo medicinskega materiala slovenskim bolnišnicam Emporio medical. Ko ni zmogla več plačevati provizij ali pa se ji je enostavno vse skupaj zagabilo, je spregovorila. V normalni državi bi se morali vklopiti vsi alarmi in se angažirati vse institucije za pregon kriminala. Ker Slovenija ni normalna država, se je nad gospo Jurkovič se je spravila Finančna uprava, izgubila je posel v slovenskih bolnišnicah ter šla na koncu v bankrot. Nauk te zgodbe je jasen: kdor poskuša biti pošten, se mu slabo piše.

Vendar pa zločin ostaja, kljub temu da sankcije oziroma kazni ni (bilo). Dobro naoljena mašinerija je tekla dalje, vse dokler se ni zgodila afera Zorman. Afera, v kateri je vlogo odigral soimenjak poslanca Zormana, in sicer Darko Zorman. Po zaslugi medijev, predvsem časnika Finance, je v vodo padel poslednji "sfrizirani" javni razpis za žilne opornice (t.i. stente). Ali drugače povedano: kljub temu, da so v UKC Ljubljana iskali vse možne trike, da bi razpis razveljavili, tudi s tem, da so pustili odprtega 60 dni prek zakonsko dovoljenega datuma za zapiranje javnih razpisov. A poti nazaj ni bilo več.

Kaj je bilo v tem dejanju tako zgodovinskega ?

Prvič se je pokazalo, da so ljudem sistematično lagali. Da bolnišnica lahko cenejši medicinski material istega proizvajalca kupi direktno na prostem evropskem trgu. Ki je bil, mimogrede, seveda za to tudi ustvarjen. Kar naenkrat se je izkazalo, da so nam lagali, ko so v kamere papagajsko ponavljali, da se drugače kot prek uradnih zastopnikov ne da. Prvič se je izkazalo, da preproste mantre, kako morajo slovenski bolniki dobiti le najboljši material, ne delujejo več. Izkazalo se je, da isti najboljši material na oni strani meje, kjer je bila zdravniško-dobaviteljska mafija že zdavnaj izkoreninjena, stane tudi do 6-krat manj! Material iste kvalitete, istega proizvajalca. Do šestkrat manj! Izkazalo se je, da smo zaradi organizirane kraje davkoplačevalskega denarja skozi prirejene javne razpise prek slovenskih bolnišnic, predvsem UKC Ljubljana z največjim budžetom v državi, prelili desetine milijonov evrov na različne tajne zasebne račune v tujini. Okoristili so se črni fondi nekdanje "udbe", pa tudi posamezniki, Slovenci, živeči doma in v tujini, predvsem zamejstvu.

En sam človek je pokvaril šov. Američani bi mu rekli party-pooper.

Od "stentov" do mercedesa

Katere so možne poti nabave medicinskega materiala, je na nujni seji odbora za zdravsto lepo razložil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec. Pri žilnih opornicah je šlo za tretjo varianto: podjetje v tujini (KB1909) kupi žilne opornice od proizvajalca Abbott Vascular po ceni, denimo, 300 evrov. Nato jih proda svoji hčerinski firmi v Sloveniji po ceni, denimo, 1.200 evrov. Ta potem "stente" proda slovenski bolnišnici še nekoliko dražje, da pokrije svoje režijske stroške, recimo da po 1.300 evrov. Tako ostane dejansko 900 evrov od vsake opornice na italijanski strani meje. Slovenskega denarja. Vsako leto ga je bilo za 2,5 milijona evrov samo s strani enega samega materiala, namreč žilnih opornic. UKC Ljubljana nabavlja približno 20.000 različnih medicinskih artiklov. Izračunajte sami, o kakšnih zneskih govorimo.

Tako se je razgalil način korupcije z žilnimi opornicami iz afere Zorman. Gospod Darko Zorman je v kateterskem laboratoriju UKC Ljubljana namreč favoriziral žilne opornice podjetja Abbott Vascular, konkretno Xience in njegove različice. Ta žilna opornica je resda ena najmodernejših, kar zadosti želji slovenskih zdravnikov, da slovenski bolniki dobijo samo najboljše materiale. Vendar pa so fantje peljali zadevo zelo po ... slovensko.

Žilne opornice Xience je slovenskim bolnišnicam prodajalo podjetje Mark Medical d.o.o. Njegovi "lobisti" iz zdravniških vrst so ne samo v UKC Ljubljana, pač pa tudi v UKC Maribor in SB Celje, kjer se tudi izvajajo tovrstni posegi, zagotovili, da je na javnem razpisu zmagalo prav to podjetje. Tako je Mark Medical d.o.o. dobil v UKC Ljubljana približno 70% tržni delež. In rodeo se je začel. Žilne opornice Xience so se vstavljale na veliko. Včasih po dve. Včasih je kakšna padla tudi na tla. In vsaka je stala na začetku prek 1.300 evrov.

Teklo je, dokler ga Darko ni polomil

Poslanec Jani Möderndorfer se je med razpravo spraševal, zakaj se opozicija toliko sklicuje prav na te žilne opornice. Mu bomo prijazno razložili, zakaj: zato, gospod Moederndorfer, ker je afera Zorman prva v zgodovini slovenske medicine pokazala in dokazala, da se da medicinski material enake kvalitete, istega proizvajalca, kupovati tudi do šestkrat ceneje na prostem evropskem trgu. Ker je ta afera pokazala, da se nabavna služba UKC Ljubljana vrsto let ni obnašala v duhu dobrega gospodarja. In ker je afera Zorman začela dajati do takrat legendarni sistemski korupciji v slovenskem zdravstvu tudi konkretne obraze in imena.

Gospoda Zormana, tistega drugega, poslanca Branka, je ves čas razprave motilo, zakaj se teh afer, če ima opozicija podatke, ne prijavi ustreznim institucijam. Mu bodo prav tako prijazno razložili, kje je problem: vse te podatke in izračune iz afere Zorman imata KPK in Specializirano državno tožilstvo na mizi že od leta 2013. Pa se ni zgodilo še nič. Kako to? Obstajal naj bi celo sum, da je nekdo iz tožilstva prejel visoko podkupnino od nekdanjega funkcionarja in znanega lobista, da bi zadevo potisnil še globje v predal. Teh namigov doslej še nismo uspeli preveriti, da bi lahko iz tega potegnili kak konkreten zaključek. 

Danes Mark Medical še vedno po visokih cenah prodaja žilne opornice drugim slovenskim bolnišnicam, pa tega nihče ne preiskuje. Tudi Darko Zorman še vedno ni dočakal epiloga afere, v kateri se je znašel zaradi preplačanih "stentov". Logični zaključek bi se glasil, da psi lajajo, karavana pa veselo potuje dalje; korupcija v zdravstvu na vseh drugih področjih še vedno poteka, poslanci zasedajo, vendar brez posledic, predstavniki pristojnih pravosodnih institucij pa že več let sestankujejo in preučujejo zadeve.

Naslednji teden zagotovo ne boste več verjeli v naključja. Začeli bomo s tem, kako je na izredni seji poslanec Zorman v parlamentu branil primarija Zormana iz UKC Ljubljana...