Komentar

Angela Merkel in čeri Weimarske republike

Agresivni javni diskurz in spretna propaganda nacionalnih socialistov sta spodkopala liberalne temelje weimarske republike, ki jo je - sliši se paradoksalno - formalno uničila prav njena lastna ustava oziroma volilna zakonodaja.

05.03.2016 01:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   angela merkel   migrantska kriza   eu   donald tusk

Foto: arhiv Portala PLUS

Teza o kandidaturi Angele Merkel za generalno sekretarko OZN sploh ni tako iracionalna, prej nasprotno; je edina logična "naslednja poteza" političarke in premierke, ki je izgubila večinsko podporo doma, obenem pa požela neizmerne simpatije v tretjem svetu, zlasti muslimanskih deželah. 

Nisem edini, ki z zaskrbljenostjo gleda na prihodnji razvoj dogodkov. Ne le v Evropi, kjer so sredobežne sile močnejše kot kdaj koli prej in grozijo, da bodo raztrgale Unijo, temveč tudi v naši "ljudski republiki", kakor Slovenijo sarkastično imenuje moj prijatelj iz Alzacije. O tem, kdo v resnici ogroža prihodnost, ne more biti dvoma. Jasno je, da smo to lahko samo mi sami, se pravi Evropejci oziroma Slovenci. Povod za zadnjo radikalizacijo so tujci, ekonomski migranti in begunci. Prvih je v tem trenutku več, so tudi vztrajnejši in vzbujajo več nelegodja, strahov ali sovraštva pri domačinih. Vojni begunci so nesrečniki, ki bežijo pred smrtjo in nimajo težav z vrnitvijo, ko je spopadov konec in nastopi mir. Poleg tega so med njimi ženske in otroci, ob katerih empatični Evropejci in zlasti Evropejke ne moremo ostati ravnodušni. Spomnite se posnetkov naplavljenega trupelca nekajletnega dečka lani na egejski obali. Nihče se more brezčutno gledati mrtvega otroka, razen če je psihopat.

 

Ekonomski migranti so sprožili plaz negativizma takorekoč po vsej Evropi. Iz nekaterih so potegnili najslabše. Zaradi invazije teh mladih samskih moških, če parafraziram češkega predsednika, so se končale simpatije do vojnih beguncev. To je prav tako žalostna resnica neustavljivega človeškega toka proti Evropi, za katerega si demokratično izvoljeni evropski politiki ne upajo javno povedati, kakšno "končno rešitev" si predstavljajo zanj. Prvi, ki je o tem iskreno spregovoril, je bil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ne hodite k nam v Evropo, je zabrusil petdesetim milijonom Neevropejcev, ki bi, če bi jim to dopuščale razmere, brez posebnih pomislekov emigrirali v območje Evropske unije. Tusk je sicer Poljak, a v bistvu Nemec, kajti njegova družina je germanskega porekla. Njegova izjava, dana včeraj v Turčiji po srečanju z Erdoganom, je ob izrazito povednem mrkem obrazu sporočala, da so bili pogovori ponovno katastrofalni in da problem masovnih ilegalnih migracij iz turškega ozemlja na ozemlje Evropske unije oziroma schengenskega območja še zdaleč ni rešen.

 

Če bi Tuskova daljna genetska sorodnica Angela Merkel premogla vsaj trohico njegove iskrenosti, bi se negotovost zaradi nemške politike do migrantov in azilantov verjetno konkretno in predvsem hitro znižala. Posledice "begunske politike", ki jo vodi kanclerka, so namreč vsak dan bolj kaotične razmere na obrobju Unije in schengenskega območja. Najbrž je le vprašanje časa, kdaj bodo migranti, ki so obtičali na grško-makedonsko mejo, podivjali do konca, prebili varnostno ograjo in vdrli na sever. Zakaj se to dogaja, ko pa bi Nemci, če so si res tako želeli poceni delovne sile iz Bližnjega vzhoda, po migrante lahko poslali letala, vojne begunce pa namestili kje bližje njihovi domovini. Zakaj niso pomislili na to in so raje dopustili, da so vsi ti nesrečniki prehodili nekaj tisoč kilometrov poti? Je morda odpovedala pregovorna nemška logika in organizacija? Ali pa ima kanclerka, kot se že previdno šepeta v nekaterih zakulisnih krogih, že nekaj časa svojo lastno, zasebno agendo in jo nemška politika ne zanima več v drugem kontekstu, kot zgolj podpori lastnim ambicijam?

 

Govorim o njeni kandidaturi za generalno sekretarko OZN. Teza sploh ni iracionalna, prej nasprotno; je edina logična "naslednja poteza" političarke in premierke, ki je izgubila večinsko podporo doma, obenem pa požela neizmerne simpatije v tretjem svetu, zlasti muslimanskih deželah. Tudi stalne članice Varnostnega sveta ne bi smele imeti nič proti njeni kandidaturi. Izpolnjuje takorekoč vse zahteve; je ženska, Vzhodnoevropejka (bivša DDR!), uspešna in ugledna, politično zmerna, takorekoč sredinska, sprejemljiva za večino.

 

Če se bo Merklova jeseni dejansko podala v boj za najlepšo pisarno v palači OZN, so trenutni strahovi pred novo epizodo nemške avtodestruktivnosti brezpredmetni in gre dejansko za del njene kampanje. Za širšo sliko je takšna interpretacija pravzaprav odlična, saj demantira mit o slabih Nemcih, ki so samo v XX. stoletju dvakrat vrgli s tečajev Evropo, danes pa Frau Merkel počne nekaj podobnega, četudi z drugimi sredstvi; zagotovo ne z brutalno vojaško silo, kot pred dobrimi šestdesetimi leti, pač pa z razkrojem evropske ideje in svoboščin, med katerimi je (bil) prost pretok temeljno vezivo evropske unifikacije in občutka enakosti.

 

Ne glede na dejanske namene Angele Merkel pa ostajajo tukaj in zdaj aktualni strahovi pred islamizacijo Evrope, nasiljem novih prebivalcev in predrazsvetljensko mentaliteto islamskih migrantov, saj prav ti zaznamujejo večino današnjih razprav, ob katerih se človeku včasih naježijo lasje na glavi, tako primitivne, hujskaške in sovražnega govora polne so. Prav ta nizkotnost jim daje določene vzporednice z obdobjem Weimarske republike (1918 - 1933), katere "zlata leta" so se končala z legalnim (!) vzponom nacionalnih socialistov na oblast. Zgodovina bi se lahko seveda zasukala tudi drugače in namesto rjavosrajčnikov bi prevladali komunisti, vendar je kapital zaradi strahu pred sovjetskim scenarijem raje podprl Hitlerja.

 

NSDAP je na volitvah leta 1932 dosegla 37% glasov (kar je bil tudi njen najboljši, zgodovinski rezultat). Če upoštevamo volilno udeležbo, ki je bila 70% in podatek, da je za naciste glasovalo 13 milijonov volivcev, potem nam je jasno, da je Adolfa Hitlerja tedaj dejansko podpirala "le" četrtina Nemcev. Toda glede na program in načrte nacionalnih socialistov se zdi, da je ekstremizem v bistvu vseeno podprlo ogromno ljudi. Če upoštevamo, da sta druga in tretja najmočnejša stranka, socialdemokrati in komunistična partija na zadnjih volitvah v Nemčiji pred uvedbo diktature skupaj zbrali toliko glasov kot Hitler, se lahko vprašamo, kaj se je zgodilo z vsemi drugimi, zmernejšimi strankami, denimo sredinskim Centrom in liberalci. Zakaj so jim Nemci obrnili hrbet in se lotili enega najbolj usodnih eksperimentov XX. stoletja, ki je katastrofalno zaznamoval ne le vso Evropo, ampak večji del sveta?

 

Odgovor je kompleksen in združuje ekonomske, socialne, ideološke, zgodovinske in čustvene elemente. Leta 1932 je bil v potapljajoči se weimarski republiki brezposeln že vsak tretji Nemec, padec gospodarske proizvodnje pa je znašal 40 odstotkov. Nasprotja med obema skrajnima poloma so že desetletje preraščala v ulično nasilje, javnost se je polarizirala, mediji so se spreminjali v agitatorje obeh ekstremov, pri čemer so rekorde glede sovražnega govora zagotovo podirali strankarski časopisi. Deset let je rivalstvo med nacionalnimi socialisti in boljševiki (komunisti) potekalo v relativno marginalni sferi in večina Nemcev se do enih ali drugih ni opredeljevala. Šele posledice gospodarske krize, ki je po letu 1929 iz Združenih držav pljusknila v  Evropo, so resno zamajale družbeno stabilnost. Vedno bolj agresivni javni diskurz in obenem tudi spretna propaganda nacionalnih socialistov sta kmalu spodkopala liberalne temelje weimarske republike, ki jo je formalno uničila njena lastna ustava oziroma volilna zakonodaja; ko so namreč nacisti demokratično "zmagali" na volitvah, so z nekaj manevri odpravili parlamentarizem in v pol leta demontirali demokracijo, potem pa tudi pravno državo.

 

Kdo ali kaj najbolj ogroža liberalne ideje Weimarske republike, je zdaj že bolj ali manj jasno. Agresivna, na fizično nasilje pripravljena nasprotna pola, ki bosta v nekem trenutku postala vabljiva tudi za molčečo večino. To je tisto, kar bi nas moralo skrbeti tudi v Sloveniji. Kajti naslednje volitve ne bodo več nedolžno lepotno tekmovanje, kjer profesorji deklamirajo pesmice o etiki in morali, kar jim prinese približno toliko podpore kot NSDAP leta 1932. Naslednje volitve bodo ob predpostavki, da se migrantski vozel ne bo razrešil še več let, nekaj povsem drugega, saj bo tudi molčeča večina dovzetnejša za radikalizacijo in posledično lahko na volitvah prevlada celo stranka s programom, ki bi nas danes spravil v stanje šoka. Silovita ideološka konfrontacija med skrajno levico in fundamentalistično desnico je namreč potencialni recept za katastrofo...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,146
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,216
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,290
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,624
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,729
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,410
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,240
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,864