Komentar

Angela Merkel in čeri Weimarske republike

Agresivni javni diskurz in spretna propaganda nacionalnih socialistov sta spodkopala liberalne temelje weimarske republike, ki jo je - sliši se paradoksalno - formalno uničila prav njena lastna ustava oziroma volilna zakonodaja.

05.03.2016 01:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   angela merkel   migrantska kriza   eu   donald tusk

Foto: arhiv Portala PLUS

Teza o kandidaturi Angele Merkel za generalno sekretarko OZN sploh ni tako iracionalna, prej nasprotno; je edina logična "naslednja poteza" političarke in premierke, ki je izgubila večinsko podporo doma, obenem pa požela neizmerne simpatije v tretjem svetu, zlasti muslimanskih deželah. 

Nisem edini, ki z zaskrbljenostjo gleda na prihodnji razvoj dogodkov. Ne le v Evropi, kjer so sredobežne sile močnejše kot kdaj koli prej in grozijo, da bodo raztrgale Unijo, temveč tudi v naši "ljudski republiki", kakor Slovenijo sarkastično imenuje moj prijatelj iz Alzacije. O tem, kdo v resnici ogroža prihodnost, ne more biti dvoma. Jasno je, da smo to lahko samo mi sami, se pravi Evropejci oziroma Slovenci. Povod za zadnjo radikalizacijo so tujci, ekonomski migranti in begunci. Prvih je v tem trenutku več, so tudi vztrajnejši in vzbujajo več nelegodja, strahov ali sovraštva pri domačinih. Vojni begunci so nesrečniki, ki bežijo pred smrtjo in nimajo težav z vrnitvijo, ko je spopadov konec in nastopi mir. Poleg tega so med njimi ženske in otroci, ob katerih empatični Evropejci in zlasti Evropejke ne moremo ostati ravnodušni. Spomnite se posnetkov naplavljenega trupelca nekajletnega dečka lani na egejski obali. Nihče se more brezčutno gledati mrtvega otroka, razen če je psihopat.

 

Ekonomski migranti so sprožili plaz negativizma takorekoč po vsej Evropi. Iz nekaterih so potegnili najslabše. Zaradi invazije teh mladih samskih moških, če parafraziram češkega predsednika, so se končale simpatije do vojnih beguncev. To je prav tako žalostna resnica neustavljivega človeškega toka proti Evropi, za katerega si demokratično izvoljeni evropski politiki ne upajo javno povedati, kakšno "končno rešitev" si predstavljajo zanj. Prvi, ki je o tem iskreno spregovoril, je bil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ne hodite k nam v Evropo, je zabrusil petdesetim milijonom Neevropejcev, ki bi, če bi jim to dopuščale razmere, brez posebnih pomislekov emigrirali v območje Evropske unije. Tusk je sicer Poljak, a v bistvu Nemec, kajti njegova družina je germanskega porekla. Njegova izjava, dana včeraj v Turčiji po srečanju z Erdoganom, je ob izrazito povednem mrkem obrazu sporočala, da so bili pogovori ponovno katastrofalni in da problem masovnih ilegalnih migracij iz turškega ozemlja na ozemlje Evropske unije oziroma schengenskega območja še zdaleč ni rešen.

 

Če bi Tuskova daljna genetska sorodnica Angela Merkel premogla vsaj trohico njegove iskrenosti, bi se negotovost zaradi nemške politike do migrantov in azilantov verjetno konkretno in predvsem hitro znižala. Posledice "begunske politike", ki jo vodi kanclerka, so namreč vsak dan bolj kaotične razmere na obrobju Unije in schengenskega območja. Najbrž je le vprašanje časa, kdaj bodo migranti, ki so obtičali na grško-makedonsko mejo, podivjali do konca, prebili varnostno ograjo in vdrli na sever. Zakaj se to dogaja, ko pa bi Nemci, če so si res tako želeli poceni delovne sile iz Bližnjega vzhoda, po migrante lahko poslali letala, vojne begunce pa namestili kje bližje njihovi domovini. Zakaj niso pomislili na to in so raje dopustili, da so vsi ti nesrečniki prehodili nekaj tisoč kilometrov poti? Je morda odpovedala pregovorna nemška logika in organizacija? Ali pa ima kanclerka, kot se že previdno šepeta v nekaterih zakulisnih krogih, že nekaj časa svojo lastno, zasebno agendo in jo nemška politika ne zanima več v drugem kontekstu, kot zgolj podpori lastnim ambicijam?

 

Govorim o njeni kandidaturi za generalno sekretarko OZN. Teza sploh ni iracionalna, prej nasprotno; je edina logična "naslednja poteza" političarke in premierke, ki je izgubila večinsko podporo doma, obenem pa požela neizmerne simpatije v tretjem svetu, zlasti muslimanskih deželah. Tudi stalne članice Varnostnega sveta ne bi smele imeti nič proti njeni kandidaturi. Izpolnjuje takorekoč vse zahteve; je ženska, Vzhodnoevropejka (bivša DDR!), uspešna in ugledna, politično zmerna, takorekoč sredinska, sprejemljiva za večino.

 

Če se bo Merklova jeseni dejansko podala v boj za najlepšo pisarno v palači OZN, so trenutni strahovi pred novo epizodo nemške avtodestruktivnosti brezpredmetni in gre dejansko za del njene kampanje. Za širšo sliko je takšna interpretacija pravzaprav odlična, saj demantira mit o slabih Nemcih, ki so samo v XX. stoletju dvakrat vrgli s tečajev Evropo, danes pa Frau Merkel počne nekaj podobnega, četudi z drugimi sredstvi; zagotovo ne z brutalno vojaško silo, kot pred dobrimi šestdesetimi leti, pač pa z razkrojem evropske ideje in svoboščin, med katerimi je (bil) prost pretok temeljno vezivo evropske unifikacije in občutka enakosti.

 

Ne glede na dejanske namene Angele Merkel pa ostajajo tukaj in zdaj aktualni strahovi pred islamizacijo Evrope, nasiljem novih prebivalcev in predrazsvetljensko mentaliteto islamskih migrantov, saj prav ti zaznamujejo večino današnjih razprav, ob katerih se človeku včasih naježijo lasje na glavi, tako primitivne, hujskaške in sovražnega govora polne so. Prav ta nizkotnost jim daje določene vzporednice z obdobjem Weimarske republike (1918 - 1933), katere "zlata leta" so se končala z legalnim (!) vzponom nacionalnih socialistov na oblast. Zgodovina bi se lahko seveda zasukala tudi drugače in namesto rjavosrajčnikov bi prevladali komunisti, vendar je kapital zaradi strahu pred sovjetskim scenarijem raje podprl Hitlerja.

 

NSDAP je na volitvah leta 1932 dosegla 37% glasov (kar je bil tudi njen najboljši, zgodovinski rezultat). Če upoštevamo volilno udeležbo, ki je bila 70% in podatek, da je za naciste glasovalo 13 milijonov volivcev, potem nam je jasno, da je Adolfa Hitlerja tedaj dejansko podpirala "le" četrtina Nemcev. Toda glede na program in načrte nacionalnih socialistov se zdi, da je ekstremizem v bistvu vseeno podprlo ogromno ljudi. Če upoštevamo, da sta druga in tretja najmočnejša stranka, socialdemokrati in komunistična partija na zadnjih volitvah v Nemčiji pred uvedbo diktature skupaj zbrali toliko glasov kot Hitler, se lahko vprašamo, kaj se je zgodilo z vsemi drugimi, zmernejšimi strankami, denimo sredinskim Centrom in liberalci. Zakaj so jim Nemci obrnili hrbet in se lotili enega najbolj usodnih eksperimentov XX. stoletja, ki je katastrofalno zaznamoval ne le vso Evropo, ampak večji del sveta?

 

Odgovor je kompleksen in združuje ekonomske, socialne, ideološke, zgodovinske in čustvene elemente. Leta 1932 je bil v potapljajoči se weimarski republiki brezposeln že vsak tretji Nemec, padec gospodarske proizvodnje pa je znašal 40 odstotkov. Nasprotja med obema skrajnima poloma so že desetletje preraščala v ulično nasilje, javnost se je polarizirala, mediji so se spreminjali v agitatorje obeh ekstremov, pri čemer so rekorde glede sovražnega govora zagotovo podirali strankarski časopisi. Deset let je rivalstvo med nacionalnimi socialisti in boljševiki (komunisti) potekalo v relativno marginalni sferi in večina Nemcev se do enih ali drugih ni opredeljevala. Šele posledice gospodarske krize, ki je po letu 1929 iz Združenih držav pljusknila v  Evropo, so resno zamajale družbeno stabilnost. Vedno bolj agresivni javni diskurz in obenem tudi spretna propaganda nacionalnih socialistov sta kmalu spodkopala liberalne temelje weimarske republike, ki jo je formalno uničila njena lastna ustava oziroma volilna zakonodaja; ko so namreč nacisti demokratično "zmagali" na volitvah, so z nekaj manevri odpravili parlamentarizem in v pol leta demontirali demokracijo, potem pa tudi pravno državo.

 

Kdo ali kaj najbolj ogroža liberalne ideje Weimarske republike, je zdaj že bolj ali manj jasno. Agresivna, na fizično nasilje pripravljena nasprotna pola, ki bosta v nekem trenutku postala vabljiva tudi za molčečo večino. To je tisto, kar bi nas moralo skrbeti tudi v Sloveniji. Kajti naslednje volitve ne bodo več nedolžno lepotno tekmovanje, kjer profesorji deklamirajo pesmice o etiki in morali, kar jim prinese približno toliko podpore kot NSDAP leta 1932. Naslednje volitve bodo ob predpostavki, da se migrantski vozel ne bo razrešil še več let, nekaj povsem drugega, saj bo tudi molčeča večina dovzetnejša za radikalizacijo in posledično lahko na volitvah prevlada celo stranka s programom, ki bi nas danes spravil v stanje šoka. Silovita ideološka konfrontacija med skrajno levico in fundamentalistično desnico je namreč potencialni recept za katastrofo...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779