Razkrivamo

Res bi bil pravi čudež, če bi Zvonko Hočevar prevzel vajeti Kliničnega centra

Po naših informacijah bo na razpisu za generalnega direktorja UKC Ljubljana, ki bo uradno objavljen 12. marca, kandidat tudi Zvonko Hočevar, zdajšnji vodja trženja v UKC Ljubljana. Ravno on je za to delovno mesto v zadnjih letih neuspešno kandidiral že štirikrat, a ga je vsakič spodnesel zdravniško-dobaviteljski lobi, ki pa ni imel pripomb nad Simonom Vrhuncem ali Brigito Čokl. Zakaj ne, razkrivamo v tokratnem obširnem prispevku.

10.03.2016 00:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ukc ljubljana   brigita čokl   zvonko hočevar   generalni direktor

Foto: Željko Stevanić

Če Brigita Čokl danes do 23:59:59 ne bo odstopila, bomo imeli opravka še z enim neznačajskim likom. Po svoje to niti ne bi bilo presenetljivo, saj se z Lune vidi, da je z nastavljanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana nekaj hudo narobe. Tudi angažiranje upokojencev je zgodba zase; samo v Kliničnem centru lahko vidite zdravnike praznovati 70. rojstni dan na delovnem mestu. Ali pa devetdesetletnike, bivše SDV-jevce, ki obiskujejo (nekdanje) direktorje UKC Ljubljana in jim prinašajo "ideje v zvezi z bolniki".

Če je kaj narobe z gospodom Hočevarjem, ki so ga doslej še vedno izločili iz tekme, potem je to njegova zgodovina in značajske lastnosti, pravijo naši viri. Ni "naš". Svet UKCL mu je lani očital pomanjkanje vodstvenih izkušenj, kar je bil bržkone le izgovor. A Zvonko Hočevar je kot vodja trženja Kliničnega centra od tedaj pridobil tudi vodstvene izkušnje, zato bo tokrat, če ga bo Svet seveda želel ponovno zavrniti, potreben kak nov izgovor. Toda če bo dejansko edini kandidat na razpisu, kot so nam zatrdili viri, in če poleg tega res uživa tudi načelno podporo vlade oziroma premierja Mira Cerarja, se nam morebiti obeta celo pozitivno presenečenje in bo po dolgem času na čelo naše največje bolnišnice končno prišel nekdo, ki ne bo vzbujal dvomov oziroma razočaranja.

 

Vse do zadnjega je seveda možno tudi presenečenje - lahko se pojavi še kak slamnati kandidat, ki ga bo nastavil zdravniško-dobaviteljski lobi, o katerem smo že večkrat zapisali, da deluje kot mafija. A dejstvo je, da mu je začela teči voda v grlo in da bo parlamentarna preiskovalna komisija o korupciji v javnem zdravstvu prvič v zgodovini samostojne Slovenije odprla to izjemno pomembno vprašanje. Zaradi tega so nekateri (nekdanji) akterji v Kliničnem centru že pošteno živčni, saj je zadnje, kar si želijo, da bi se njihova imena vrtela v medijih in javnosti.

 

 

Upokojenci so najboljši kadri

 

O novem generalnem direktorju bo seveda odločal Svet UKCL, ki mu še vedno načeluje kompromitirani Tomaž Glažar. Kompromitirani zato, ker je pred meseci, ko je bil aktualen kot v.d. generalnega direktorja Kliničnega centra Andrej Baričič, zažugal s svojim odstopom, če tega znanega blejskega pridelovalca paradižnikov vlada ne bo potrdila za generalnega direktorja. To se je potem zaradi Baričičevega neverjetnega obnašanja tudi zgodilo; od potrditve ni bilo nič, Glažar pa je mirno požrl besedo in je danes še vedno predsednik Sveta UKC Ljubljana.

 

Andrej Baričič

 

Nič manj tradikomična ni sedanja v.d. direktorice Brigita Čokl, ki se je pridušala, da bo vršilka dolžnosti samo tri mesece, potem pa da odhaja nazaj v penzion. Ta "superbabica" je 10. novembra lani celo priznala, da še zjutraj ni imela pojma, da bo popoldan že v.d. generalne. A je zazvonil telefon in usoda ji je namenila novo službo. No, sarkazem na stran: če gospa Čokl danes do 23:59:59 ne bo odstopila, bomo imeli opravka še z enim neznačajskim likom. Po svoje to niti ne bi bilo presenetljivo, saj se z Lune vidi, da je z nastavljanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana nekaj hudo narobe. Tudi angažiranje upokojencev je zgodba zase; samo v Kliničnem centru lahko vidite zdravnike praznovati 70. rojstni dan na delovnem mestu. Ali pa devetdesetletnike, bivše SDV-jevce, ki obiskujejo (nekdanje) direktorje UKC Ljubljana in jim prinašajo "ideje v zvezi z bolniki".

 

Upokojenska "superbabica" Brigita Čokl, ki je tudi podpredsednica stranke Desus, je sprva kandidirala za direktorico Splošne bolnice Celje - in pogorela. Človek bi mislil, da se za glavnega menedžerja največje in univerzitetne bolnišnice v državi išče mladega in energičnega človeka s programom in vizijo, morda celo iz tujine. Pa kaj še! Že po fiasku z Baričičem je Tomaž Glažar potožil, da se za mesto v.d. direktorja ni več nihče javil. Pa ne zato, ker bi se mu zagabili lobiji, ki vladajo Kliničnemu centru. Glažar je odgovor našel drugje: "Strah pred mediji je pomemben. Tudi zato nam je težko pridobiti kogarkoli, da bi vodil UKC".

 

Neverjetno, mar ne? Mediji, ki akterjem rabot v javnem zdravstvu nastavljamo ogledalo, smo krivi za negativno selekcijo in kadrovski fiasko. In ko smo že pri teh kadrih: ravno Brigita Čokl je dejala, da se bo kot v.d. ukvarjala z operativnimi zadevami, na primer s podpisovanjem tekočih pogodb, da bo UKC normalno deloval. Ne bo pa sprejemala kakih novih strategij, je dejala. In ko so jo vprašali, ali bi v UKC ostala, je skromno odgovorila: "Mislim, da nimam ambicij za generalnega direktorja."

No, njen stavek lahko razumemo tudi takole: "Če bom dovolj pridna, bom to priložnost morda celo dobila."

 

 

Dolga izpoved Simona Vrhunca

 

Gospod Simon Vrhunec, sicer nečak Titovega tajnika in visokega funkcionarja SDV Marka Vrhunca, katerega šef je bil med drugim tudi znani "lobist" v zdravstvu, prvi direktor UKC Ljubljana in bivši šef SDV Janez Zemljarič, in blejski sosed Andreja Baričiča, je UKC Ljubljana vodil vrsto let. Danes v skladu s pogodbo, izobrazbo in izkušnjami opravlja funkcijo pooblaščenca UKC Ljubljana za informacijsko varnost. Zaradi dolžine vodenja Kliničnega centra se je Vrhunec zdel idealni sogovornik na nujni seji parlamentarnega Odbora za zdravstvo v zvezi s sistemsko korupcijo v javnem zdravstvu.

 

Simon Vrhunec

 

Natančno smo preučili njegove izjave na tej seji, ki jo javnost ni mogla spremljati, mediji pa so jo v glavnem ignorirali. No, bivši generalni direktor naše največje in univerzitetne bolnišnice je uvodoma ugotovil, da je tema o sistemski korupciji tako delikatna, da mora vsak začeti z razčiščevanjem pri sebi osebno in s predstavitvijo svojega odnosa do te teme. Že takoj je v kamere povedal, da je njegov osebni odnos do sistemske korupcije v zdravstvu, ja, uganili ste, ničelna toleranca. Zveni znano? Povedal je še, da je v tem duhu tudi vodil ustanovo. Pa poglejmo.

 

Afera Zorman s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami. Na letni ravni se je s prirejenimi javnimi razpisi za umetno vzdrževanje visokih cen žilnih opornic pokradlo najmanj 2,5 milijona evrov. Pred letom 2012 za to raboto javnost ni vedela. Po objavi kritičnih člankov v časniku Finance so cene žilnih opornic padle za 3 do 4-krat glede na cene na prostem evropskem trgu. Tega ni dosegel Simon Vrhunec. Tega ni dosegla nabavna služba UKC Ljubljana. Tega ni dosegel niti poslovni direktor Interne klinike, kjer se je afera leta in leta nekaznovano dogajala. Pač pa je to dosegel nerežimski časnik Finance in redki posamezniki, ki se jim je tako ravnanje univerzitetne ustanove gabilo.

 

Direktor javnega zavoda, ki ima res ničelno toleranco do korupcije, bi moral akterje afere nemudoma odpustiti in zadevo prijaviti ustreznim organom pregona. Glavni junak afere, primarij Darko Zorman, je še vedno zaposlen v UKC Ljubljana. Tisti, ki so znižanje dejansko dosegli, pa so bili deležni šikaniranja in diskreditacij namesto pohvale za razkritje kriminala in privarčevanja davkoplačevalskega denarja bolnišnici.

 

Gremo dalje: afera operacijske mize. Ne samo, da so bile katastrofalno preplačane. Ne samo, da je UKC Ljubljana podpisal finančno škodljivo pogodbo o servisiranju. Bivši direktor javne bolnišnice Vrhunec se je celo pojavil v komercialnem spotu podjetja Medicoengineering, ki je dobavilo sporno opremo. Posnetek smo si lahko nekoč ogledali na YouTube, zdaj pa so dolge lovke očitno dosegle njegov umik.

 

Pa božične hišne preiskave pri zdravnikih UKC Ljubljana. Med drugim so pod eno posteljo našli celo zlate palice.

 

Hišna preiskava pri Simonu Vrhuncu. Kaj točno so pri Simonu Vrhuncu iskali policisti spomladi 2014 (še) ni povsem jasno ali razjasnjeno. Vendar pa je težko verjeti, da policisti opravljajo hišne preiskave pri vidnih funkcionarjih v javnem zdravstvu, kjer je vsesplošno znano, da je prisotna sistemska korupcija, kar tako - ker morda niso imeli drugega dela. Kako so Simona Vrhunca odpeljali iz njegove hiše si (še vedno) lahko ogledate tukaj:

 

 

Afera Bunc - AstraZeneca. Ko je farmacevtsko podjetje s sedežem v Veliki Britaniji nakazalo 50.000 evrov za izvajanje registra AKS v javni ustanovi na račun zasebnega društva Matjaža Bunca, zaposlenega z UKC Ljubljana, s sedežem v njegovi dnevni sobi, brata evropske komisarke Violete Bulc.

 

Afera otroška kirurgija, afera Radan in še bi lahko naštevali... Vse so se dogajale in zgodile v času, ko je Klinični center vodil Simon Vrhunec, ki ima sicer do korupcije ničelno toleranco.

 

Gospod Vrhunec je na odboru še povedal, da so se že na začetku njegovega mandata, v letih 2009 in 2010, lotili takrat problematičnih tem (ki naj bi bile problematične še danes): kliničnega preizkušanja zdravil, donacij za izobraževanje in nenadzorovanega dela pri drugem delodajalcu. Te probleme so, kot je povedal, uokvirili v notranje akte. Lepo, da so problemi sedaj v lepih okvirjih, vendar pa se v praksi pod Simonom Vrhuncem v UKC Ljubljana ni nič izboljšalo. Kvečjemu poslabšalo.

 

Konkretno: klinično preizkušanje so kakor podredili interesu institucije. Lepo. Žal tako, da so ga skoraj uničili. UKC Ljubljana si od vsakega sponzorskega denarja za klinično preizkušanje vzame 70% pogače. Na prvi pogled lepo in prav. Vendar pa na ta način za raziskovalce, ki jih je lahko včasih tudi 10 ali več, ostane le 30%. Poglejmo konkretne številke: če sponzor plača npr. za v študijo vključenega bolnika 1.000 evrov, dobi UKC Ljubljana 700 evrov, ostalih 300 pa si mora denimo razdeliti 10 raziskovalcev, kar pomeni 30 evrov bruto na posameznika. S kliničnimi študijami je veliko dela. Zato si lahko predstavljate, kakšno je navdušenje raziskovalcev pri takem razmerju izplena. Število kliničnih študij je upadlo. In tu ne gre le za izpad potencialnega prihodka za ustanovo. Gre tudi za upad ugleda ustanove v svetu. V uglednih ustanovah poteka veliko kliničnih študij. UKC Ljubljana se študije izogibajo v velikem loku.

 

Kot problematične je Simon Vrhunec izpostavil donacije farmacevtske industrije za izobraževanje. Še ena dimna zavesa. Zdravniki so na izobraževanja hodili tako ali drugače prek donacij farmacevtske industrije že pred njim, med njegovim mandatom in bodo tudi v prihodnosti. Za farmacevte je to način, kako se zdravnikom oddolžiti za predpisovanje njihovih zdravil. Za zdravnike je to praktično edina možnost, da se lahko udeležujejo strokovnih srečanj v tujini. UKC Ljubljana namreč zaradi slabega gospodarjenja nima lastnih sredstev za sistematično izobraževanje lastnih kadrov na strokovnih srečanjih v tujini, kjer, da smo si na jasnem, za razliko od večine domačih srečanj z dalmatinskimi večerjami, ki jim rečejo gala večerje, zdravniki lahko ostajajo v stiku z najnovejšimi dognanji.

 

In kot tretje področje, ki so se ga lotili na začetku, je bivši generalni direktor Kliničnega centra izpostavil nenadzorovano delo pri drugem izvajalcu. Povedal je, da so leta 2010 uvedli instrument, da je moral striktno vsak zdravnik za delo pri drugem delodajalcu pridobiti dovoljenje ustanove. Problematična je predvsem striktnost, ki ni bila tako zelo absolutna. Po naših informacijah denimo Darko Zorman, poznan iz afere Zorman, dovoljenja za dodatno delo v Diagnostičnem centru Bled ni imel.

 

In potem sledi poslastica za poslušalca: Vrhunec je povedal je, da so se med drugim "ne samo detajlno, ampak tudi vsebinsko" lotili javnih razpisov. Če ne prej, mora poslušalec na tem mestu zastriči z ušesi. Po njegovem mnenju javni razpisi niso slabo orodje. Naš komentar: seveda ne, saj so omogočali ravno to, nad čemer je imel Simon Vrhunec nalogo bedeti - izvajanje prirejenih javnih razpisov za vzdrževanje umetno visokih cen glede na tiste, ki veljajo na prostem evropskem trgu.

 

Kako bo gospod bivši direktor, ki je že v izhodišču povedal, da ima ničelno toleranco do korupcije, sicer razložil, da rodea z žilnimi opornicami iz afere Zorman pred letom 2012 ni opazil in odpravil, akterjev pa sankcioniral. Niti ga ni zares opazil po objavah člankov v Financah. Niti ga ni opazil, ko je v javnost prišel podatek, da se da z znižanjem cen privarčevati 2,5 milijona evrov na letni ravni. Še več, javni razpis, na katerem je grozilo, da bodo cene končno in dokončno padle za 3 do 4-krat (kar se je na koncu zgodilo), je vodstvo UKC vzdrževalo odprt protizakonito 60 dni preko zadnjega zakonsko možnega datuma? Na koncu se je zdelo, da se je Vrhunec z znižanjem cen želel celo sam pohvaliti...

 

Naštel je še nekaj uspehov znižanja cen na drugih področjih, kjer so vsega skupaj privarčevali še nekaj milijonov dodatnih evrov. Čestitke, gospod Vrhunec, samo ne razumemo pa, zakaj se s tem hvalite, kot da gre za posebne dosežke. To je bilo vendar vaše delo! Jasno je, da ste se trudili prihraniti nekaj milijonov tu in nekaj tam. Saj ste bili glavni menedžer UKC Ljubljana. Ni pa jasno, zakaj niste sledili zgledu zrušitve cen žilnih opornic tudi v drugih primerih dragega medicinskega materiala in zdravil, kjer bi z nabavo na prostem evropskem trgu cene znižali za nekajkrat in bi privarčevali ne nekaj milijonov, pač pa nekaj 10 milijonov evrov na leto. Vam tega niso dovolili?

 

Nakar sledi eklatantna laž: gospod Simon Vrhunec je povedal, da so se previsokih cen žilnih opornic zavedali že sami, še preden je podatek prišel v javnost. Morda res, vendar iz drugih razlogov. In sami niso naredili prav nič. Najprej je prišel podatek v javnost v časniku Finance. S tem se je ustvaril tak pritisk, da mimo njega enostavno niso mogli. Ne direktor Vrhunec, ne nabavna služba UKC Ljubljana nista poiskala nobenega tujega dobavitelja, pač pa časnik Finance in redki posamezniki, ki so se aktivirali v dobro ustanove in bolnikov, da bi se privarčeval denar ter da bi se javno videlo, kako potekajo rabote v naši največji in univerzitetni ustanovi.

 

Med drugim je Vrhunec, podobno kot na prejšnji seji v.d. generalne direktorice UKC Brigita Čokl, razkril, kako potekajo pritiski s strani distributerjev in proizvajalcev medicinske opreme. Če je Čoklova povedala, da gredo zamejski Slovenci po potrebi tudi do predsednika vlade in predsednika države za dosego svojega cilja, je Vrhunec povedal, da so jim grozili, da bodo produkt umaknili s slovenskega trga, poljskemu dobavitelju pa je proizvajalec bojda zagrozil, da bo z njim prekinil poslovno sodelovanje.

 

Mimogrede, zamejski Slovenci so gospodje iz podjetij KB1909 in njihove hčerinske firme Mark Medical, znani iz afere Zorman s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami. Produkt je žilna opornica Xience in njene različice, proizvajalca Abbott Vascular, ki jih na slovenskem tržišču zastopa podjetje Mark Medical. Kot vidite, je javni razpis samo pot. Pravo orodje pa so osebni "obiski" predstavnikov dobavitelja; ne samo pri vodstvih bolnišnic, pač pa tudi predsedniku vlade in države, vključno z grožnjami, če je potrebno.

 

Toliko o tej zgodbi, kot je dejal Simon Vrhunec. Pohvalil je predlog, da bi morale biti cene medicinskih materialov, opreme in zdravil omejene navzgor glede na nemške, in če to ne bi bilo mogoče, da bi jih imel zavod možnost kupiti neposredno na prostem evropskem trgu. Ter dodal, da bi bilo potrebno za to spremeniti zakonodajo. Tipično sprenevedanje v stilu "sem za, samo je prekomplicirano in se v resnici ne bo zgodilo". Točno zaradi tega trdimo, da tudi Simon Vrhunec posredno ščiti sistemsko korupcijo v zdravstvu. Vsi namreč vse vedo, samo nihče nič ne naredi.

 

Demagogiji gospoda Vrhunca pa kar ni bilo konec. Povedal je še sledeče: da so vsa javna naročila vedno objavljena tudi na evropskem portalu. Ter da direktorji bolnišnic doživljajo celo travme, ker se jim nihče ne javi. Ja, slovenski bolniki potrebujejo najboljše materiale. Ampak kot smo ugotovili v primeru žilnih opornic, jih lahko nekajkrat ceneje kupimo na prostem evropskem trgu. Ne, ni res, da se ne da kupovati na prostem evropskem trgu. Tudi to je primer žilnih opornic jasno pokazal. Zato je bil ta trg ustvarjen. In ne, gospod Vrhunec, ni potrebno doživljati travm, ker se vam ni javil noben tuj distributer. Poiščite ga sami. Ali pa kdo izmed 70-ih članov nabavne službe UKC Ljubljana.

 

 

Izpoved Brigite Čokl

 

Če smo komentirali velike misli prejšnjega generala UKC Ljubljana, je prav, da komentiramo tudi malo manj velike zdajšnje v.d. direktorice Brigite Čokl. Še posebej nekaj ur pred iztekom njenega mandata. Glede na obljubo, ki jo je dala tri mesece nazaj, ko je nastopila mesto v.d. direktorice UKC Ljubljana, bo namreč danes do polnoči prepustila generalsko mesto nekomu drugemu. Bili živi pa videli, bi rekli naši južni sosedi.

 

Brigita Čokl

 

Gospa Čokl je pripravila za nujno sejo vsega skupaj štiri točke. Za začetek je gospa, ki bi morala biti pravzaprav v pokoju, okrcala prof. dr. Marka Noča, predstojnika Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino. Noč je doma in v tujini priznan intervenčni kardiolog in specialist interne ter intenzivne medicine, član Evropske Akademije znanosti, po Hirschovem indeksu uspešen raziskovalec, soavtor skoraj 100 publikacij v mednarodnih revijah z znanstvenim indeksom citiranja, med drugim tudi v ugledni reviji Lancet. Profesor Noč je tudi redni predavatelj na številnih domačih, predvsem pa uglednih tujih kardioloških srečanjih.

 

Marko Noč je v svojem delu govora povedal, da bi denar, ki bi se privarčeval z izkoreninjenjem sistemske korupcije v UKC Ljubljana lahko ustanova porabila za pošteno plačilo nadur (če ne celo za zvišanje osnovnih plač) medicinskim sestram, ki delajo veliko in pošteno. Temu je oporekala Čoklova, češ da so za leto 2015 plačali vse nadure. Zanima nas, kaj pa nadure za vsa leta pred 2015? Nadaljevala je, da kadrovski plan ugotavlja, da v UKC Ljubljana manjka 350 medicinskih sester in 240 zdravnikov. Če to pretopimo v številke, sploh niso tako velike. Če ima denimo medicinska sestra neto plačo 1.000 evrov in mlajši zdravnik 2.000, bi to pomenilo na letni ravni 4,2 milijona za medicinske sestre in 5,8 milijona za zdravnike. Skupaj torej natanko 10 milijonov evrov. Bruto bi to pomenilo nekaj manj kot 20 milijonov evrov letno za dodatnih 590 novih sodelavcev! Če ima UKC Ljubljana letni proračun skoraj pol milijarde evrov, ta denar res ne bi smel biti problem, gospa Čokl!

 

Še posebej ne, če bi se gospa Čokl dejansko borila proti sistemski korupciji v UKC Ljubljana. Če bi namreč se, bi nekega dne enostavno zavrtela rdeči telefon, poklicala gospoda Bojana Urana, šefa nabavne službe, in mu naročila, naj med 22.000 različnimi materiali, pripomočki in zdravili, še posebej med 1.000 najdražjimi, kolikor je sama povedala, da jih UKC Ljubljana nabavlja, poišče še sedem (ne pa 70 ali 700), jim zniža cene po metodi, znani iz afere Zorman, na primerljivo evropsko raven, in bi pridobila dodatnih 17,5 milijona evrov, kolikor jih potrebuje do 20. Morda bi mu mimogrede lahko tudi naročila, da že enkrat odgovori tudi na naša vprašanja izpred nekaj mesecev v zvezi s koruptivnimi nabavami v UKC Ljubljana. V pogovoru za Delo je gospa Čokl pred tremi meseci obljubila, da bo skrbela za boljše odnose z mediji, kot je bila praksa nesojenega predhodnika Baričiča.

 

Ker ji želimo pomagati, dajemo Brigiti Čokl brezplačni namig, na katerih sedmih materialih se da prihraniti milijone. Na Ortopedski kliniki boste našli ogromne rezerve pri umetnih kolkih in umetnih kolenih. Na kliniki za srčno kirurgijo pri kirurških zalopkah in srčnih spodbujevalcih. Na kardiološki kliniki pri perkutanih aortnih zaklopkah in resinhronizacijskih srčnih spodbujevalcih. Potem zavijte še v Dializni center, kjer boste našli še zadnji, čudežni sedmi material, ki vam bo prinesel potreben denar. Tako preprosto je to, če se človek res bori proti sistemski korupciji.

 

Matjaž Bunc

 

Gospa Čokl je potem nadaljevala je z afero Bunc - AstraZeneca, kjer so resda potegnili neke ukrepe, ki pa so verjetno bolj kratkotrajne narave, dokler pregovorno pozabljiva slovenska javnost ne bo pozabila. Zadevo spremljali še naprej, saj še vedno ni razčiščena druga, potencialno večja in mednarodna afera, ki bi lahko potopila ugled tudi vseh tistih raziskovalcev, ki v UKC Ljubljana delajo in raziskujejo pošteno. Mislimo pa na zadevo Bunc - DIRECT. Gre za mednarodno študijo DIRECT, za katero vir s kardiološke klinike trdi, da poteka, vpleteni pravijo, da ne poteka, pri čemer pa so sama študija, njen glavni raziskovalec Matjaž Bunc in UKC Ljubljana na ugledni strani clinicaltrials.org ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje, kjer so prijavljene velike in pomembne študije, še vedno prijavljeni kot aktivni raziskovalec in ustanova, ki bolnike v študijo vključuje. Ker je afera v mednarodni raziskovalni sferi potencialno bibličnih razsežnosti, jasnih odgovorov in dokazil pa nimamo, smo se za pojasnila obrnili tudi na ameriški nacionalni inštitut za zdravje.

 

 

Korupcija na reverz

 

V tretji točki je izpostavila problem opreme na reverz, ki pa ga očitno tudi ne razume ali pa noče razumeti v njegovem bistvu. Problem opreme na reverz ni v tem, kako se opremo fizično sprejme, pripelje v UKC Ljubljana in zavede v zapisnik. Problem opreme na reverz niso niti očitki, da je v UKC Ljubljana nekaj napol legalno. Problem takšne opreme je ta, da omogoča sistemsko korupcijo v UKC Ljubljana. Izogibanje temu dejstvu pa ni nič drugega kot podpiranje korupcije. Konkretno: vsak proizvajalec medicinskih aparatov, ki porabljajo določen material za svoje delovanje, bo aparat priredil tako, da bo lahko uporabljal za svoje delovanje. Zato se bo med ponudniki aparatov za iste potrebe vnel boj, kateri aparat se bo v bolnišnici uporabljal. Zaradi tega proizvajalcem ne bo problem "dati" aparata bolnišnici na reverz, če si bo s tem izboril monopolni položaj pri porabi potrošnega materiala za svoj aparat, s tem pa možnost oblikovanja kakršne koli cene. Ne samo aparata na reverz, plačal bo tudi kakšen izlet na kongres v tujino, sponzoriral strokovno srečanje in morda izpolnil še kakšno željo mnenjskemu zdravniku, ki bo omogočil ekskluzivo aparata na reverz.

 

Pa smo spet pri sistemski korupciji. Če za določene materiale, kot denimo žilne opornice, poteka prek prirejenih javnih razpisov, poteka pri drugih prek na reverz "danih" medicinskih aparatov. Še bolj konkretno: če ste zastopnik za prodajo merilcev krvnega sladkorja in testnih lističev, v UKC Ljubljana pa se vsak dan zdravi 1000 bolnikov, od katerih polovici trikrat dnevno merijo krvni sladkor, boste poskrbeli, da bo vsak oddelek "dobil" na reverz prav vaše merilce krvnega sladkorja, saj boste vse unovčili skozi monopol, ki ste ga v UKC Ljubljana in drugje vzpostavili z ekskluzivno porabo samo vaših testnih lističev.

 

Gospa Čokl je v sklepnem dejanju svoje razprave ponudila tudi nekaj številk. Operiranje s številkami je kot trik v cirkusu. Otroci jih gledajo z velikimi očmi, ko odrastejo, pa spoznajo, da so bili samo triki. Brigita Čokl je v takšnem slogu povedala, da če obvladuješ 70% svojih nakupov, obvladuješ nabavo. 70% nakupov UKC Ljubljana naj bi stroškovno predstavljalo 1.000 enot od 21.000, kolikor jih je na seznamu nabav ustanove, od tega naj bi bila večina zdravila. Za vse naj bi v UKC Ljubljana porabili 140 milijonov evrov, torej za obvladovanje nabave v naši največji bolnišnici porabijo skoraj 100 milijonov evrov letno. Za 1.000 enot zdravil in medicinskega materiala. Če se od 1.000 enot preplačuje koruptivno - kot v primeru žilnih opornic - samo 1% teh enot, potem je to 10 enot. Pa se jih, verjemite nam, več!

 

Iz teh številk si lahko vsak laik hitro izračuna, koliko bi lahko prek noči privarčeval UKC Ljubljana, če bi se direktorica Čoklova res borila proti korupciji, zavrtela rdeči telefon in dala jasna navodila 70-članski nabavni službi. Pa tega verjetno ne sme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.484
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.950
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.471
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.206
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.153
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200