Cimos, Merkur, Istrabenz, Sava, SCT, Mura, Primorje, Vegrad, Kraški zidar, Prevent, Viator Vektor, Alpos, Grep, Energoplan, Avtotehna, MLM, Alpina, Pomurske mlekarne, Polzela, MIP... Na kaj se spomnite, ko slišite imena teh podjetij?
Fraza "prodaja družinske srebrnine" je nastala, ko je britanski premier Harold Macmillan kritiziral Margaret Thacher. Izvira iz časov, ko sta bili angleška in škotska aristokracija - Macmillan je po rodu Škot - v slabem finančnem stanju in sta si denarno pomagali s prodajo družinske srebrnine. Seveda si je to napačno predstavljal.
Prvič, srebro je lahko dolgoročna investicija, vendar ne prinaša dohodka. Drugič, primerjava s podjetji v državni lasti je nesmiselna, ker mnogo državnih podjetij ustvarja izgubo in se dejansko vsako leto ohranjajo pri življenju na račun davkoplačevalcev. Nekatera sicer imajo majhen dobiček, ki pa je nezadosten in prinaša boren kapitalski donos.
Politiki za težave raje krivijo svetovno finančno krizo 2008-2009 in ne očitnejših ter verjetnejših razlogov. Ti so v Sloveniji evro in od vstopa v evroobmočje dalje previsoke plače. Evro in politiki so spodbudili prekomerno zadolževanje, ki ni bilo podprto z ustreznimi dobički, in bi povzročilo krizo, četudi EU ne bi nazadovala. Samo pomislite na znana imena, ki so zašla v težave: Cimos, Merkur, Istrabenz, Sava, SCT, Mura, Primorje, Vegrad, Kraški zidar, Prevent, Viator Vektor, Alpos, GREP, Energoplan, Avtotehna, Alpina, MLM, Pomurske mlekarne, Polzela, MIP. Nedvomno lahko bralci dodajo še druga podjetja, lahko preverijo tudi spletno stran DUTB (na tejle povezavi).
Banke so zabredle v težave zaradi slabe posojilne politike. Mislile so, da posojajo zdravim znanim podjetjem, pri tem so jih spodbujali politiki in prevelik optimizem. Bankirji dejansko po naravi ne bi smeli biti optimisti, ampak pesimisti, kajti razlika med obrestmi, zaračunanimi posojilojemalcem, in obrestmi vlagateljem je zelo majhna, običajno okoli 2 %; celo z dodanimi provizijami je največ 3 do 4%. To dopušča zelo malo prostora za napako.
Izkazalo se je, da tako imenovana družinska srebrnina ni niti posrebren krožnik.
Bojim se, da bo politični pritisk na banke ponovno uporabljen za večja posojila, s katerimi bi dvignili gospodarstvo in zmanjšali brezposelnost. To lahko vodi v novo katastrofo slabih posojil, vendar do takrat trenutna serija politikov že ne bo več aktualna. Žal slaba navada iz časov komunizma, ko je edini namen podjetja zagotavljanje delovnih mest, še ni izumrla. Stara garda pozablja, da mora podjetje proizvajati izdelke, ki jih kupci želijo z ozirom na ceno, kakovost in vrednost. Ekonomija ni več totalitarni "vzemi ali pusti" brez možnosti izbire. Podjetje mora biti donosno, da nagradi kapital in ohrani del dobička za razvoj in širitev. Pri uspešnih družbah je širitev tista, ki gospodarstvu zagotavlja kakovostna delovna mesta.
Tuje družbe, ki želijo priti v Slovenijo, se uvrščajo v kategorijo uspešnih in se želijo večati; negativen odnos do tujih vlaganj in prevzemov v zadnjih 20 letih je pripomogel k sedanji bolehnosti. Morda bi se morali vprašati, ali je sploh kdaj obstajala družinska srebrnina? Navsezadnje vemo, da je Jugoslavija v 45 letih trikrat uspešno bankrotirala.