Komentar

Grozijo nam, tožijo nas in radi bi, da odnehamo.

Če nam je vseeno za to, kar se dogaja okoli nas, nosimo svoj del odgovornosti. Indiferenca je namreč tudi kazen. Kazen za molk in gledanje stran. Na Portalu PLUS smo se odločili, da ne bomo indiferentni in ne bomo gledali stran, temveč še naprej raziskovali zgodbe. Zaradi tega nas poskušajo utišati s tožbami, grožnjami in drugimi oblikami pritiska.

12.03.2016 00:22
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   elie wiesel   korupcija   velika britanija

Foto: www.telegraph.co.uk

Radi bi nas "stisnili" do te mere, da bi odnehali in postali takšni, kakršni so drugi. Da bi poročali o partizanih, domobrancih, migrantih, političnih bojih med t.i. desnico in t.i. levico. O vsem, samo o korupciji, klientelizmu, prirejenih razpisih, pranju denarja in zlorabah oblasti ne.

Zaradi vedno hujših pritiskov na Portal PLUS sem se v četrtek srečal z britansko veleposlanico Sophie Honey in jo opozoril na vrsto anomalij v slovenskem medijskem prostoru. K temu, da sem izbral ravno njo, je botrovalo dejstvo, da se je zgornji dom britanskega parlamenta nedavno seznanil s primerom slovenskega fotoreporterja Janija Božiča, ki ga je naše pravosodje obsodilo na pogojno kazen petih mesecev zapora, ker je pred tremi leti v parlamentu fotografiral mobilni telefon bodoče premierke Alenke Bratušek. Kasneje je zaradi pritiskov in groženj emigriral v London.

 

Veleposlanici sem naštel še nekaj primerov, ki mečejo čudno luč na delovanje slovenskega pravosodja in po mojem mnenju predstavljajo različne oblike pritiskov na medijsko svobodo. Vseeno sem bil nekoliko presenečen nad njenimi stališči. Veleposlanica je pred prihodom v Slovenijo med drugim službovala v Zimbabveju, kjer svobodo medijev krojijo umori novinarjev in urednikov. Morda se gospe Honey problemi slovenskih medijev z oblastjo ali pravosodjem ravno zaradi tega zdijo nekoliko malenkostni.

 

Spoznanje, da naših problemov ne bo reševal nihče drug, ampak jih bomo morali rešiti sami, konec koncev ni bilo povsem nepričakovano. Toda včasih se človek slepi z mislijo, da bodo tujci, neobremenjeni z našimi frustracijami, zmogli treznejši pogled. Nekateri sicer ga, toda birokracija tega "uvida" enostavno nima. V tem pogledu je uradniška kasta podobno naivna kot vsi tisti, bojim se, da kar večina, ki verjamejo, da ima pri nas oblast ljudstvo, kot pravi 2. odstavek 3. člena ustave? Pa v pravljice o levici in desnici, ki da se borita za oblast, pri tem pa vedno znova odpirata usodne zgodovinske, ideološke in druge delitve, s pomočjo katerih prepričujeta ljudstvo, ki dejansko nima nobene oblasti, da gre pri njunem političnem boju za načelna vprašanja. Preveč ljudi še vedno misli, da je cilj slehernega javnega delovanja skrb za blagor ljudstva ter ustvarjanje pogojev za boljše življenje. Sliši se imenitno, res je, vendar je resnica mnogo bolj groba in neizprosna; republika je ugrabljena, postala je plen ljudi najslabše vrste, ljudstvo pa ob tem zgolj molči in stoično opazuje to šarado, v kateri tragično vlogo igra vlada, ki v bistvu niti ne vlada.

 

Kdo potem sploh vlada, če ne vlada vlada, sem se spraševal tudi na okrogli mizi o morali in etiki v politiki, ki jo je nedavno pripravil inštitut IFIMES. Politika je namreč vsak dan manjši faktor v tej državi, oblast so prevzeli lobiji, interesne skupine, gospodarski karteli in vplivni posamezniki. Besedičenje o umiku politike iz gospodarstva, ki ga je "legalizirala" že Pahorjeva vlada, drugače pa je stalna mantra desnice, se je na koncu sprevrglo v čisto nasprotne izvorne ideje – da namreč država v glavnem ni sposobna biti dober gospodar in da je privatizacija najboljša rešitev. Ko se je v naslednjih letih ta sintagma naposled le uveljavila, neformalna omrežja in lobiji ne bi mogli biti bolj veseli, kajti politika, tj. vlada kot nosilka izvršne oblasti jim je brez boja prepustila takorekoč popoln nadzor nad (državnimi) podjetji. Izkazalo se je, da si je vlada zabila avtogol, ker je v imenu nekakšne stroke in profesionalizma nadzor nad državnimi podjetji predala v roke sumljivh posameznikov. Ti so tako pridobili ogromno moč in vpliv, zato so po nastopu Mira Cerarja izkoristili njegov psihološki profil za najbolj drzno akcijo v samostojni Sloveniji; zavedajoč se njegovih osebnih karakteristik so ocenili, da omrežje umazanega kapitala do nadaljnjega ni ogroženo in da je nastopil čas za poravnavo računov. V manj kot letu dni smo tako videli nepričakovano menjavo vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH) in podobno operacijo tudi na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer so sprva ključno vlogo odigrali Skandinavci. To, kar se zdaj dogaja na NLB, je le logično nadaljevanje, sledile pa bodo, kot vse kaže, še druge pomembnejše naložbe v državnem portfelju, zlasti Telekom Slovenija.

 

Nič manj agresivno se plenjenje javnega denarja ne izvaja v okviru javnega zdravstvenega sistema, ker se je sistemska korupcija tako razbohotila, da v osrednji državni bolnišnici niti generalnega direktorja ne morejo več izvoliti. Korupcijo v zdravstvu definira doktrina, po kateri je najpomembnejša "skrb za pacienta", kar z drugimi besedami pomeni, da ni važna cena, temveč posrednik. Če premier Cerar ne bi veljal za blagega in neodločnega, bi se vse skupaj morda odvilo tudi drugače; predvsem bi v Sloveniji ne imeli toliko škandaloznih zgodb in afer, v katerih se pojavljajo ena in ista imena. Imajo denar in vpliv, da neposredno vplivajo tudi na medijsko poročanje, s katerim zmanjšujejo pomen svojih dejanj, potencirajo pa tudi premierjevo temeljno dilemo, kako učinkovito vladati. Kajti če ni sankcij za kršitelje pravil igre, potem (jim) je dovoljeno vse. Tudi grožnje medijem, ki razkrivajo zlorabe, afere in druge škandale v zdravstvu, naj prenehajo s pisanjem, spadajo v ta kontekst.

 

Verjamem, da se je proti temu treba boriti z vsemi močmi. Kajti korupcija ni le materialna, izražena v denarju ali dobrinah, pač pa je tudi moralna. Še pred letom 2000 sta tedanji ameriški predsednik Bill Clinton in prva dama Hillary Rodham Clinton v Beli hiši prirejala Milenijska predavanja, kjer je ob neki priliki spregovoril tudi nobelovec Elie Wiesel in opozoril na brezbrižnost, čudno in nenaravno stanje, v katerem se "črte zamegljujejo med svetlobo in temo, mrakom in temo, zločinom in kaznijo, krutostjo in sočutjem, dobrim in zlom". S tem je odprl eno temeljnih vprašanj našega časa: ali naj nas svet okoli nas vznemirja, ali pa se pretvarjamo, da se nas nič ne tiče, kar pomeni, da smo indiferentni, brezbrižni. Da nam je vseeno... Brezbrižnost sočloveka zreducira na nivo abstrakcije.

 

"Na nek način je brezbrižnost do trpljenja tisto, kar človeka naredi nečloveškega. Indiferenca je konec koncev nevarnejša od jeze in sovraštva... Indiferenca ni začetek, temveč je konec... Ni zgolj greh, temveč je tudi kazen. To je ena najpomembnejših lekcij iztekajočega stoletja divjih eksperimentov z dobrim in zlom."

 

Bistvo je, da če bomo še naprej brezbrižni do države, ljudi in sveta okoli nas, potem se bo uresničila Wieselova misel, da to ni začetek, temveč je konec: indiferenca je namreč tudi kazen. Kazen za molk in gledanje stran. Preveč medijskih hiš je v zadnjih letih gledalo stran, ko ne bi smelo. Na Portalu PLUS ne bomo odnehali, kljub temu da se pritisk na nas stopnjuje in da smo v zadnjih mesecih prejeli že več tožb, kazensko pa preganjajo tudi mene kot odgovornega urednika. Teoretično grem lahko že prihodnje leto v zapor. V tako nori državi, kakršna je naša, to ni izključeno. Strategija je domišljena: radi bi nas "stisnili" do te mere, da bi odnehali in postali takšni, kakršni so drugi. Poročali o partizanih, domobrancih, migrantih, političnih bojih med t.i. desnico in t.i. levico. O vsem, samo o korupciji, klientelizmu, prirejenih razpisih, pranju denarja in zlorabah oblasti ne.

 

Medij ima mir, dokler ne poseže v ekonomske interese vplivnih posameznikov, ki tako ali drugače vladajo državi. O tej preprosti resnici bi veljalo pogosteje javno razpravljati...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.670
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.624
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.458
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 671
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.579
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.369