Komentar

Brez močne države ni učinkovite anarhije: pripoved o dveh Vidmarjih

Dva Vidmarja določata slovenski umetniški kritiški vek. Josip Vidmar in Igor Vidmar, vse drugo je nič. No, manj pomembno. Dve umetniški kritiški duhovni avtoriteti, ki sta tako različni, a tako dokončno raznorodni, kot da bi pripadali dvema genoma. Oba sem spremljal iz bližnje oddaljenosti v zaporednih časih.

13.03.2016 00:26
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Josip Vidmar   Igor Vidmar

Naj dodam, da je bil tisto noč ostareli kritik sapo jemajoč s svojo erudicijo. Samo simptomi so bili tako neusmiljeno brutalni. Tudi zadah časa, iz katerega je prihajal, je bil več kot zločinski v vseh smereh. 

Igor Vidmar je vedno natančno notiral svoje kritike, namenjene "kompleksured". Iztrgal si jih je iz ozvočenih dvoran, naj so bile te še tako anonimne ali polne tabujev. Smo na Dunaju leta 1988. Peter Mlakar bo ravnokar stopil na streho Messepalasta pred množico in se manifestativno izkričal: "Avstrijci, vi ste slabše vrste Nemci!" Skoraj tisočglavi avditorij se bo na dvorišču današnjega Museums Quartierja z Mlakarjem v celoti strinjal.

 

Še vedno smo v Messepalastu leta 1988, samo na drugem, paralelnem glasbenem prizorišču. Glasbene strukture zvočnih udarov so postale hitrejše in vse bližje balkanskim vojnam. Glasbena zvrst "punk"je bila deset let po nastanku v odnosu do glasbene zvrsti "hardcore" pastoralno počasna. Oblike se v času zelo hitro preoblikujejo. Leta 1988 so bile glasbene dvominutne forme že dolgo predolge, nastopil je čas za petnajstsekundne glasbene oblike. Igor Vidmar me je obvestil, da poslušam glasbeno politično konvencijo umetniške skupine Napalm Death. Avditorij je izkazoval svoje navdušenje na podoben način kot to počne avditorij, ki spremlja  simfonično pesnitev Benjamina Brittna.

 

Amok in preskok!

 

V katerih vročicah biva lepota: v koralih ali kanonih ali koranu? Kaj proizvaja svinčene zvočne pokrajine, kot je glasbena geografija Benjamina Brittna. Mogoče angleški hrti? Od kod to veličastje Anglije, od kod to zmagoslavje angleškega umetniškega oblikoslovja? Od nekdaj, v vseh časih. Kaj bolj določa čas, ki se prekriva, kraljica Elizabeta z elizabetinsko dobo ali Shakespeare s shakesperjanskim vekom? Igor Vidmar je fascinantno natančno razumel Anglijo in izjemno hitre surove pesmi, iztreljene proti angleški kraljici.

 

Tako je bilo to leta 1977.

 

Z Igorjem Vidmarjem smo vsi skupaj odživeli dve dobi, polno napolnjeni z vsem človeškim govnom in glasom, prepolovljeni s samomorom Tomaža Hostnika. Dva Vidmarja določata slovenski umetniški kritiški vek. Josip Vidmar in Igor Vidmar, vse drugo je nič. No, manj pomembno. Dve umetniški kritiški duhovni avtoriteti, ki sta tako različni, a tako dokončno raznorodni, kot da bi pripadali dvema genoma. Oba sem spremljal iz bližnje oddaljenosti v zaporednih časih.

 

Josipa Vidmarja sem temljito bral in ga podcenjeval, Igorju Vidmarju pa sem dodeljeval moči, ki jih ne more imeti človeško bitje. Zato lahko ta tekst razumemo kot apologijo namenjeno Igorju Vidmarju. Brez kritične zavesti ni umetnosti! Brez apologije ni agona. Brez močne države ni učinkovite anarhije.

 

Najprej je bil Josip Vidmar, tudi to je del biografije Igorja Vidmarja. Ne bom opisoval kako sem se znašel z Josipom Vidmarjem sredi noči za isto mizo, na njegovem domu. Obstajajo živi viri, ki lahko to z lahkoto opišejo. Za potrebe apologije bom obnovil majhen, iz konteksta večurnega pogovora iztrgan dialog z Josipom Vidmarjem samo zato, da zarežem razliko med obema kritiškima duhovoma. Zavedam se, da mora biti črta med njima zarisana tako globoko, da lahko oba padeta vanjo.

 

Smo v Rožni dolini, smo leta 1987, na domu Josipa Vidmarja, ravnokar sem mu obnovil moje vedenje o umetniške reviji Trije labodi iz dvajsetih let, XX. stoletja. To sem storil samo zato, da bo imel zavest, da pred njim sedi izobražen mladostnik. Takoj zatem je Josip Vidmar v pogovor vpeljal antično dramaturgijo. Ni pa se zvedal, da je bil že na začetku pogovora ujet v retro virus. Le kako naj bi to vedel?

 

Vprašanja in odgovori (po spominu): "Ali ste se Marij Kogoj, Srečko Kosovel, Anton Podbevšek in vi istovetili z romantičnim naslovom revije Trije labodi, glede na tedanjo Podobevškovo predhodno futuristično držo. Naslov revije je bil z njim nekako neskladen."

 

Odgovor Josipa Vidmarja je bil: "Smo se oziroma sem se."

 

"Kako ste takrat gledali na revijo Tank?"

 

Odgovor: "Ne vem kaj se je zgodilo, da se ji nisem preveč posvečal, pravzaprav se revije sploh ne spominjam. V tistem času me je bolj zanimala Kogojeva bolezen. Sam sem mu takrat predlagal, da uporabi moj prevod drame Črne maske (Leonida Nikolajeviča) Andrejeva za libreto njegove opere. Podbevšek pa je takrat v svojem življenju bolj ali manj nihal. Pravzaprav je Podbevšek skozi vse svoje življenje bolj nihal."

 

Takoj zatem sem grobo zarezal: "Toda petindvajset let kasneje ste bili eden vodilnih ljudi v državi. Kako ste takrat gledali na svoje umetniške sobojevnike iz revije Trije labodi?"

 

Odgovor: "Kolikor se spomnim sem takrat pomagal Podbevšku, da se je zaposlil na akademiji kot hišnik."

 

Beseda "hišnik" me je zmrazila, očitno je bilo to vidno tudi na mojem obrazu, za trenutek ga je zalila zona sramu, besedo "hišnik" pa je takoj popravil: "No, no, tajnik".

 

Ta mikro detajl se mi je zarezal v zavest za vekomaj.

 

The party is over!?*

 

Naj dodam, da je bil tisto noč ostareli kritik sapo jemajoč s svojo erudicijo. Samo simptomi so bili tako neusmiljeno brutalni. Tudi zadah časa iz katerega je prihajal, je bil več kot zločinski v vseh smereh. Ne pozabimo: beseda teče o umetnosti in o umetniški kritiki.

 

The party is over*: ne morete si predstavljati, Igor Vidmar je bil udeleženec Korčulanske filozofske šole. Primerjalno gledano: če so glasbeniki skupine Laibach - IV. Reich, je za njih glasbena skupina Rammstein - Kindereich. Če je bila Korčulanska šola - IV. Reich, ali je bila ljubljanska lacanovska filozofska šola proti Korčulanski - Kindereich?

 

Oblast sama sebi verjame, da je ona vse, kar je čas. Največkrat pa je tako, da je ravno ona tisto najslabše, kar se zgodi času. Opozorilo oblastniškim umetniškim akademikom: svet se še vedno združuje primitivno. Včasih samo s tremi akordi! Čeprav bi si vsi želeli, da bi bilo drugače.

 

Preskok! Kaj zastopa Igor Vidmar:

 

a.) takšno glasbeno, umetniško kritiko, ki je najprej obstrukcija enoglasja, tskoj zatem pa metodološka razgradnja dominantne hiararhične in institucionalne avtoritete.

b.) razbijanje skozi čase prilaščenih moči akademizmov.

c.) glasbeno kritiko, ki naj se ne zgubi le v medprostorih muzikologije. Vsedemdesetih letih prejšnjega stoletja na evropskih akdemijah še ni bilo prostora za zvene, šume, tleske, krike, udarce in pavze. Kaj šele za dolge pavze.

d.) glasbeno afirmativno kritiko in akcijo proti promocijskim, PR apoteozam.

e.) gradnjo novega kritiškega in operativnega inventarja, ki se bori proti avtomatskim normativni imenovanjem v umetnosti.  

f.) zahtevo po tem, da nas umetnost radikalno razgradi, ker samo razgrajeni lahko spet postanemo človeški in prečloveški.

g.) odpiranje prostorov kritičnih pozicij. Vedno se je zavzemal proti kritični sodbi, za razliko od Josipa Vidmarja.

 

Radikalizmi Igorja Vidmarja: vsi ljudje ne bi smeli poslušati glasbe, določenim bi jo celo prepovedal! Po njegovem bog ne igra nobenega inštrumenta, očitno pa rad poje!?

 

Boji Igorja Vidmarja so bili in so še: boj za ohranitev človeškosti, boj za Kino Šiška, boj za koncertne dvorane, boj za subverzivno normalnost, boj proti fašizaciji, boj za pravico do dostojnega pokopa, boj proti omejitvam svobode govora in boj za omejitev svobode neumnosti, boj za depriviligirane, boj za varstvo človekovih pravic, boj za Škuc in boj za Radio Študent. Z glasbo se spominjamo. Neprijeten je za netalentirane. Prelivanje. Uteha. Predsmrtne doze. Čas se meri po eliti. Čas je elita.

 

Miranom Moharjem sva sedela v Londonu na večerji z Malcolmom McLarenom. Josip Vidmar je bolj smiselen v odnosu do Igorja Vidmarja kot Igor Vidmar do Malcolma McLarena. Laibach so smiselni v odnosu do Igorja Vidmarja, kakor Malcolm McLaren do Sex Pistols. Igor Vidmar je vedno natančno notiral svoje kritike namenjene "kompleks red". Na tisti večerji sva se z Miranom Moharjem prepričala, da imajo naši Vidmarji veliko težje naloge, kot je razporejanje "kompleksa kaos".

 

Geopoetika. Nova Gorica: 1950, Ljubljana: 1968 - 1977.

 

Vsaka umetniška generacija si zasluži svojega Vidmarja. Mi smo svojega imeli!

 

 

* Zabave je konec

 

 

Opomba uredništva: zaradi tehničnih težav je bil zapis Dragana Živadinova nekaj ur objavljen v napačni obliki, za kar se avtorju in bralcem opravičujemo.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,602
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,313
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,928
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,549
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,212
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,738
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,318
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,625
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 950