Komentar

Naj pride tudi Obama!

Dolgoletni slovenski zunanji minister ob napovedi obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina opozarja, da se je od zgodovinskega srečanja Bush - Putin leta 2001 na Brdu pri Kranju precej spremenilo - predvsem to, da gredo zbliževanje in odlični odnosi z Rusijo na račun vedno slabših z Združenimi državami, kar je zaskrbljujoče.

14.03.2016 10:35
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   vladimir putin   barack obama   milan kučan   borut pahor   france popit   mihail gorbačov

Foto: Mediaspeed

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije Milana Kučana predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Vladimir Putin.

Prvi obisk Vladimirja Putina v Sloveniji 16. junija 2001 ni bil (le) slovensko-ruski, ampak je bil slovensko-rusko-ameriški, torej svetovni dogodek. Slovenija je na Brdu pri Kranju pripravila sestanek Putina in Busha, poleg tega pa več srečanj s Putinom in Bushem. V petnajstih letih (v katerih se je dokazovala trdoživost ruskega političnega sistema) se je vendarle marsikaj spremenilo. Slovensko-ameriški odnosi so (po letu 2008) - kljub temu, da so ZDA slovenski politični in obrambni zaveznik - nazadovali na račun napredovanja slovensko-ruskih odnosov. Če me kdo vpraša, ali se veselim letošnjega Putinovega obiska v Sloveniji, odgovorim, da bi me veselilo, če bi se v Sloveniji sestala Putin in Barack Obama. Putinov prihod brez Obame je porazno sporočilo zaveznikom, tudi vsem Evropejcem, ki Putinu ne morejo odpustiti priključitev Abhazije in Južne Osetije (na račun Gruzije) leta 2008, Krima, Donecka in Luganska (na račun Ukrajine) pa šest let pozneje. Slovenija se ne postavlja na stran Gruzije in Ukrajine, kot bi pričakovali glede na zunanjepolitično tradicijo.

 

Seveda je vprašanje, kdo si v tem trenutku bolj želi Putinove navzočnosti v Sloveniji? Ruska ali slovenska stran? Ne glede na odgovor pri tem vprašanju in ne glede na ceremonije pri Ruski kapelici se postavlja drugo vprašanje: kako bo obisk izkoristila slovenska stran? Putinov obisk spominja na obisk Gorbačova leta 1988. Takrat je slovenska (komunistična) oblast hotela pokazati, da imamo v Gorbačovu in v Sovjetih somišljenike. Sovjetske reforme in gostova domiselnost (perestrojka, glasnost) so bile po vsem videzu balzam za obupane in ranjene duše slovenskih komunistov, ki tudi pri najboljši volji niso videli rešitve v Beogradu. Po drugi strani se je takrat Gorbačov menda ogreval za jugoslovanski in še posebej za slovenski gospodarski model.

 

 

Jugoslovanska in slovenska kriza

 

Kot je znano, Vladimir Putin razpad Sovjetske zveze ocenjuje kot veliko škodo, če se ne motim, pa v zvezi s tem rabi tudi besedo "napaka". To je približno tako, kot če bi današnji srbski - ali slovenski - voditelji ocenjevali, da je bila napaka razpad Jugoslavije. Sovjetski slog ruske zunanje politike se danes kaže v ruski podpori Asadovemu režimu v Siriji. V Sloveniji smo zaznali nekaj podobnega: nepopustljive simpatije (nekaterih "nevladnih" organizacij) do migrantov in beguncev spominjajo na politiko neuvrščenosti. Da ne bo nesporazuma, ljudi, ki se umikajo iz smrtno nevarnih območij, poleg preproste človeške solidarnosti varujeta slovenska in evropska zakonodaja, le dežele, ki ponuja pomoč, ne smejo zaničevati!

 

Jugoslovanska kriza je bila tudi slovenska rešitev. Kljub temu, da se je (kriza) zares razvnela proti koncu osemdesetih let, je bil njen začetek povezan s smrtjo dosmrtnega predsednika Josipa Broza Tita maja 1980. Takrat je bil voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, predsednik ZDA je bil Jimmy Carter, Sloveniji pa sta vladala Sergej Kraigher (iz Beograda) in Franc Popit (iz CK ZKS).[1] Nekaj mesecev po Titovi smrti je skupina slovenskih izobražencev predlagala ustanovitev Nove revije, ki je začela izhajati leta 1982. Jeseni leta 1986 je bil objavljen Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti. Znana 57. številka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program je izšla februarja 1987. Ko je bil (marca 1988) na obisku v Sloveniji Mihail Gorbačov, je bil predsednik slovenskega CK-ja Milan Kučan.

 

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Putin. Takšno razmišljanje je kratkovidno. Mimogrede bodo morali avtorji spomenika sovjetski vojski popraviti zgodovinsko trditev, da smo se Slovenci (in Jugoslovani) v II. svetovni vojni osvobodili brez tuje pomoči, kar ne bo koristilo niti partizanom niti Sloveniji.

 

V vsakem primeru je koristno poznati - čeprav od daleč in zviška komaj vidno - slovensko diplomatsko zgodovino, prizadevanja in prispevek zunanje politike k osamosvajanju, katerega 25. obletnico bomo praznovali čez nekaj mesecev. Seveda je prav in nujno poznati in priznati dosežke slovenskih oboroženih sil, ki v teh časih doživljajo "prijateljski ogenj" s strani lastne vlade, vendar bi se morali zavedati tudi dveh notornih dejstev, ki obe zahtevata tehten premislek in oblikovanje strateških, zgodovinskih, strokovnih, znanstvenih raziskav, izračunov in zbirk podatkov:

 

1. dejstvo je, da Slovenija ne bi mogla postati oz obstati kot samostojna država brez mednarodnega priznanja in ustanov, ki omogočajo mednarodnim merilom primerne odnose z državami in organizacijami;

 

2. dejstvo je, da Slovenija ne more in ne sme več dopuščati improviziranega, bolje rečeno, kapricioznega oblikovanja in predstavljanja nacionalnih interesov; kar pomeni, da potrebuje domiselno in kompetentno zunanjo politiko.

 



[1] Formalne položaje v Sloveniji so zasedali Viktor Avbelj (predsedstvo) Milan Kučan (skupščina), Franc Popit (CK ZKS), Mitja Ribičič (SZDL) in Anton Vratuša (izvršni svet).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
12
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.711
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.575
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.872
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.414
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.047
06/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.602
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.612
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.502
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.333