Komentar

Naj pride tudi Obama!

Dolgoletni slovenski zunanji minister ob napovedi obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina opozarja, da se je od zgodovinskega srečanja Bush - Putin leta 2001 na Brdu pri Kranju precej spremenilo - predvsem to, da gredo zbliževanje in odlični odnosi z Rusijo na račun vedno slabših z Združenimi državami, kar je zaskrbljujoče.

14.03.2016 10:35
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   vladimir putin   barack obama   milan kučan   borut pahor   france popit   mihail gorbačov

Foto: Mediaspeed

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije Milana Kučana predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Vladimir Putin.

Prvi obisk Vladimirja Putina v Sloveniji 16. junija 2001 ni bil (le) slovensko-ruski, ampak je bil slovensko-rusko-ameriški, torej svetovni dogodek. Slovenija je na Brdu pri Kranju pripravila sestanek Putina in Busha, poleg tega pa več srečanj s Putinom in Bushem. V petnajstih letih (v katerih se je dokazovala trdoživost ruskega političnega sistema) se je vendarle marsikaj spremenilo. Slovensko-ameriški odnosi so (po letu 2008) - kljub temu, da so ZDA slovenski politični in obrambni zaveznik - nazadovali na račun napredovanja slovensko-ruskih odnosov. Če me kdo vpraša, ali se veselim letošnjega Putinovega obiska v Sloveniji, odgovorim, da bi me veselilo, če bi se v Sloveniji sestala Putin in Barack Obama. Putinov prihod brez Obame je porazno sporočilo zaveznikom, tudi vsem Evropejcem, ki Putinu ne morejo odpustiti priključitev Abhazije in Južne Osetije (na račun Gruzije) leta 2008, Krima, Donecka in Luganska (na račun Ukrajine) pa šest let pozneje. Slovenija se ne postavlja na stran Gruzije in Ukrajine, kot bi pričakovali glede na zunanjepolitično tradicijo.

 

Seveda je vprašanje, kdo si v tem trenutku bolj želi Putinove navzočnosti v Sloveniji? Ruska ali slovenska stran? Ne glede na odgovor pri tem vprašanju in ne glede na ceremonije pri Ruski kapelici se postavlja drugo vprašanje: kako bo obisk izkoristila slovenska stran? Putinov obisk spominja na obisk Gorbačova leta 1988. Takrat je slovenska (komunistična) oblast hotela pokazati, da imamo v Gorbačovu in v Sovjetih somišljenike. Sovjetske reforme in gostova domiselnost (perestrojka, glasnost) so bile po vsem videzu balzam za obupane in ranjene duše slovenskih komunistov, ki tudi pri najboljši volji niso videli rešitve v Beogradu. Po drugi strani se je takrat Gorbačov menda ogreval za jugoslovanski in še posebej za slovenski gospodarski model.

 

 

Jugoslovanska in slovenska kriza

 

Kot je znano, Vladimir Putin razpad Sovjetske zveze ocenjuje kot veliko škodo, če se ne motim, pa v zvezi s tem rabi tudi besedo "napaka". To je približno tako, kot če bi današnji srbski - ali slovenski - voditelji ocenjevali, da je bila napaka razpad Jugoslavije. Sovjetski slog ruske zunanje politike se danes kaže v ruski podpori Asadovemu režimu v Siriji. V Sloveniji smo zaznali nekaj podobnega: nepopustljive simpatije (nekaterih "nevladnih" organizacij) do migrantov in beguncev spominjajo na politiko neuvrščenosti. Da ne bo nesporazuma, ljudi, ki se umikajo iz smrtno nevarnih območij, poleg preproste človeške solidarnosti varujeta slovenska in evropska zakonodaja, le dežele, ki ponuja pomoč, ne smejo zaničevati!

 

Jugoslovanska kriza je bila tudi slovenska rešitev. Kljub temu, da se je (kriza) zares razvnela proti koncu osemdesetih let, je bil njen začetek povezan s smrtjo dosmrtnega predsednika Josipa Broza Tita maja 1980. Takrat je bil voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, predsednik ZDA je bil Jimmy Carter, Sloveniji pa sta vladala Sergej Kraigher (iz Beograda) in Franc Popit (iz CK ZKS).[1] Nekaj mesecev po Titovi smrti je skupina slovenskih izobražencev predlagala ustanovitev Nove revije, ki je začela izhajati leta 1982. Jeseni leta 1986 je bil objavljen Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti. Znana 57. številka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program je izšla februarja 1987. Ko je bil (marca 1988) na obisku v Sloveniji Mihail Gorbačov, je bil predsednik slovenskega CK-ja Milan Kučan.

 

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Putin. Takšno razmišljanje je kratkovidno. Mimogrede bodo morali avtorji spomenika sovjetski vojski popraviti zgodovinsko trditev, da smo se Slovenci (in Jugoslovani) v II. svetovni vojni osvobodili brez tuje pomoči, kar ne bo koristilo niti partizanom niti Sloveniji.

 

V vsakem primeru je koristno poznati - čeprav od daleč in zviška komaj vidno - slovensko diplomatsko zgodovino, prizadevanja in prispevek zunanje politike k osamosvajanju, katerega 25. obletnico bomo praznovali čez nekaj mesecev. Seveda je prav in nujno poznati in priznati dosežke slovenskih oboroženih sil, ki v teh časih doživljajo "prijateljski ogenj" s strani lastne vlade, vendar bi se morali zavedati tudi dveh notornih dejstev, ki obe zahtevata tehten premislek in oblikovanje strateških, zgodovinskih, strokovnih, znanstvenih raziskav, izračunov in zbirk podatkov:

 

1. dejstvo je, da Slovenija ne bi mogla postati oz obstati kot samostojna država brez mednarodnega priznanja in ustanov, ki omogočajo mednarodnim merilom primerne odnose z državami in organizacijami;

 

2. dejstvo je, da Slovenija ne more in ne sme več dopuščati improviziranega, bolje rečeno, kapricioznega oblikovanja in predstavljanja nacionalnih interesov; kar pomeni, da potrebuje domiselno in kompetentno zunanjo politiko.

 



[1] Formalne položaje v Sloveniji so zasedali Viktor Avbelj (predsedstvo) Milan Kučan (skupščina), Franc Popit (CK ZKS), Mitja Ribičič (SZDL) in Anton Vratuša (izvršni svet).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.848
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.074
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.278
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.479
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 785
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 575
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.217
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569