Komentar

Naj pride tudi Obama!

Dolgoletni slovenski zunanji minister ob napovedi obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina opozarja, da se je od zgodovinskega srečanja Bush - Putin leta 2001 na Brdu pri Kranju precej spremenilo - predvsem to, da gredo zbliževanje in odlični odnosi z Rusijo na račun vedno slabših z Združenimi državami, kar je zaskrbljujoče.

14.03.2016 10:35
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   vladimir putin   barack obama   milan kučan   borut pahor   france popit   mihail gorbačov

Foto: Mediaspeed

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije Milana Kučana predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Vladimir Putin.

Prvi obisk Vladimirja Putina v Sloveniji 16. junija 2001 ni bil (le) slovensko-ruski, ampak je bil slovensko-rusko-ameriški, torej svetovni dogodek. Slovenija je na Brdu pri Kranju pripravila sestanek Putina in Busha, poleg tega pa več srečanj s Putinom in Bushem. V petnajstih letih (v katerih se je dokazovala trdoživost ruskega političnega sistema) se je vendarle marsikaj spremenilo. Slovensko-ameriški odnosi so (po letu 2008) - kljub temu, da so ZDA slovenski politični in obrambni zaveznik - nazadovali na račun napredovanja slovensko-ruskih odnosov. Če me kdo vpraša, ali se veselim letošnjega Putinovega obiska v Sloveniji, odgovorim, da bi me veselilo, če bi se v Sloveniji sestala Putin in Barack Obama. Putinov prihod brez Obame je porazno sporočilo zaveznikom, tudi vsem Evropejcem, ki Putinu ne morejo odpustiti priključitev Abhazije in Južne Osetije (na račun Gruzije) leta 2008, Krima, Donecka in Luganska (na račun Ukrajine) pa šest let pozneje. Slovenija se ne postavlja na stran Gruzije in Ukrajine, kot bi pričakovali glede na zunanjepolitično tradicijo.

 

Seveda je vprašanje, kdo si v tem trenutku bolj želi Putinove navzočnosti v Sloveniji? Ruska ali slovenska stran? Ne glede na odgovor pri tem vprašanju in ne glede na ceremonije pri Ruski kapelici se postavlja drugo vprašanje: kako bo obisk izkoristila slovenska stran? Putinov obisk spominja na obisk Gorbačova leta 1988. Takrat je slovenska (komunistična) oblast hotela pokazati, da imamo v Gorbačovu in v Sovjetih somišljenike. Sovjetske reforme in gostova domiselnost (perestrojka, glasnost) so bile po vsem videzu balzam za obupane in ranjene duše slovenskih komunistov, ki tudi pri najboljši volji niso videli rešitve v Beogradu. Po drugi strani se je takrat Gorbačov menda ogreval za jugoslovanski in še posebej za slovenski gospodarski model.

 

 

Jugoslovanska in slovenska kriza

 

Kot je znano, Vladimir Putin razpad Sovjetske zveze ocenjuje kot veliko škodo, če se ne motim, pa v zvezi s tem rabi tudi besedo "napaka". To je približno tako, kot če bi današnji srbski - ali slovenski - voditelji ocenjevali, da je bila napaka razpad Jugoslavije. Sovjetski slog ruske zunanje politike se danes kaže v ruski podpori Asadovemu režimu v Siriji. V Sloveniji smo zaznali nekaj podobnega: nepopustljive simpatije (nekaterih "nevladnih" organizacij) do migrantov in beguncev spominjajo na politiko neuvrščenosti. Da ne bo nesporazuma, ljudi, ki se umikajo iz smrtno nevarnih območij, poleg preproste človeške solidarnosti varujeta slovenska in evropska zakonodaja, le dežele, ki ponuja pomoč, ne smejo zaničevati!

 

Jugoslovanska kriza je bila tudi slovenska rešitev. Kljub temu, da se je (kriza) zares razvnela proti koncu osemdesetih let, je bil njen začetek povezan s smrtjo dosmrtnega predsednika Josipa Broza Tita maja 1980. Takrat je bil voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, predsednik ZDA je bil Jimmy Carter, Sloveniji pa sta vladala Sergej Kraigher (iz Beograda) in Franc Popit (iz CK ZKS).[1] Nekaj mesecev po Titovi smrti je skupina slovenskih izobražencev predlagala ustanovitev Nove revije, ki je začela izhajati leta 1982. Jeseni leta 1986 je bil objavljen Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti. Znana 57. številka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program je izšla februarja 1987. Ko je bil (marca 1988) na obisku v Sloveniji Mihail Gorbačov, je bil predsednik slovenskega CK-ja Milan Kučan.

 

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Putin. Takšno razmišljanje je kratkovidno. Mimogrede bodo morali avtorji spomenika sovjetski vojski popraviti zgodovinsko trditev, da smo se Slovenci (in Jugoslovani) v II. svetovni vojni osvobodili brez tuje pomoči, kar ne bo koristilo niti partizanom niti Sloveniji.

 

V vsakem primeru je koristno poznati - čeprav od daleč in zviška komaj vidno - slovensko diplomatsko zgodovino, prizadevanja in prispevek zunanje politike k osamosvajanju, katerega 25. obletnico bomo praznovali čez nekaj mesecev. Seveda je prav in nujno poznati in priznati dosežke slovenskih oboroženih sil, ki v teh časih doživljajo "prijateljski ogenj" s strani lastne vlade, vendar bi se morali zavedati tudi dveh notornih dejstev, ki obe zahtevata tehten premislek in oblikovanje strateških, zgodovinskih, strokovnih, znanstvenih raziskav, izračunov in zbirk podatkov:

 

1. dejstvo je, da Slovenija ne bi mogla postati oz obstati kot samostojna država brez mednarodnega priznanja in ustanov, ki omogočajo mednarodnim merilom primerne odnose z državami in organizacijami;

 

2. dejstvo je, da Slovenija ne more in ne sme več dopuščati improviziranega, bolje rečeno, kapricioznega oblikovanja in predstavljanja nacionalnih interesov; kar pomeni, da potrebuje domiselno in kompetentno zunanjo politiko.

 



[1] Formalne položaje v Sloveniji so zasedali Viktor Avbelj (predsedstvo) Milan Kučan (skupščina), Franc Popit (CK ZKS), Mitja Ribičič (SZDL) in Anton Vratuša (izvršni svet).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579