Komentar

Naj pride tudi Obama!

Dolgoletni slovenski zunanji minister ob napovedi obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina opozarja, da se je od zgodovinskega srečanja Bush - Putin leta 2001 na Brdu pri Kranju precej spremenilo - predvsem to, da gredo zbliževanje in odlični odnosi z Rusijo na račun vedno slabših z Združenimi državami, kar je zaskrbljujoče.

14.03.2016 10:35
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   vladimir putin   barack obama   milan kučan   borut pahor   france popit   mihail gorbačov

Foto: Mediaspeed

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije Milana Kučana predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Vladimir Putin.

Prvi obisk Vladimirja Putina v Sloveniji 16. junija 2001 ni bil (le) slovensko-ruski, ampak je bil slovensko-rusko-ameriški, torej svetovni dogodek. Slovenija je na Brdu pri Kranju pripravila sestanek Putina in Busha, poleg tega pa več srečanj s Putinom in Bushem. V petnajstih letih (v katerih se je dokazovala trdoživost ruskega političnega sistema) se je vendarle marsikaj spremenilo. Slovensko-ameriški odnosi so (po letu 2008) - kljub temu, da so ZDA slovenski politični in obrambni zaveznik - nazadovali na račun napredovanja slovensko-ruskih odnosov. Če me kdo vpraša, ali se veselim letošnjega Putinovega obiska v Sloveniji, odgovorim, da bi me veselilo, če bi se v Sloveniji sestala Putin in Barack Obama. Putinov prihod brez Obame je porazno sporočilo zaveznikom, tudi vsem Evropejcem, ki Putinu ne morejo odpustiti priključitev Abhazije in Južne Osetije (na račun Gruzije) leta 2008, Krima, Donecka in Luganska (na račun Ukrajine) pa šest let pozneje. Slovenija se ne postavlja na stran Gruzije in Ukrajine, kot bi pričakovali glede na zunanjepolitično tradicijo.

 

Seveda je vprašanje, kdo si v tem trenutku bolj želi Putinove navzočnosti v Sloveniji? Ruska ali slovenska stran? Ne glede na odgovor pri tem vprašanju in ne glede na ceremonije pri Ruski kapelici se postavlja drugo vprašanje: kako bo obisk izkoristila slovenska stran? Putinov obisk spominja na obisk Gorbačova leta 1988. Takrat je slovenska (komunistična) oblast hotela pokazati, da imamo v Gorbačovu in v Sovjetih somišljenike. Sovjetske reforme in gostova domiselnost (perestrojka, glasnost) so bile po vsem videzu balzam za obupane in ranjene duše slovenskih komunistov, ki tudi pri najboljši volji niso videli rešitve v Beogradu. Po drugi strani se je takrat Gorbačov menda ogreval za jugoslovanski in še posebej za slovenski gospodarski model.

 

 

Jugoslovanska in slovenska kriza

 

Kot je znano, Vladimir Putin razpad Sovjetske zveze ocenjuje kot veliko škodo, če se ne motim, pa v zvezi s tem rabi tudi besedo "napaka". To je približno tako, kot če bi današnji srbski - ali slovenski - voditelji ocenjevali, da je bila napaka razpad Jugoslavije. Sovjetski slog ruske zunanje politike se danes kaže v ruski podpori Asadovemu režimu v Siriji. V Sloveniji smo zaznali nekaj podobnega: nepopustljive simpatije (nekaterih "nevladnih" organizacij) do migrantov in beguncev spominjajo na politiko neuvrščenosti. Da ne bo nesporazuma, ljudi, ki se umikajo iz smrtno nevarnih območij, poleg preproste človeške solidarnosti varujeta slovenska in evropska zakonodaja, le dežele, ki ponuja pomoč, ne smejo zaničevati!

 

Jugoslovanska kriza je bila tudi slovenska rešitev. Kljub temu, da se je (kriza) zares razvnela proti koncu osemdesetih let, je bil njen začetek povezan s smrtjo dosmrtnega predsednika Josipa Broza Tita maja 1980. Takrat je bil voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, predsednik ZDA je bil Jimmy Carter, Sloveniji pa sta vladala Sergej Kraigher (iz Beograda) in Franc Popit (iz CK ZKS).[1] Nekaj mesecev po Titovi smrti je skupina slovenskih izobražencev predlagala ustanovitev Nove revije, ki je začela izhajati leta 1982. Jeseni leta 1986 je bil objavljen Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti. Znana 57. številka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program je izšla februarja 1987. Ko je bil (marca 1988) na obisku v Sloveniji Mihail Gorbačov, je bil predsednik slovenskega CK-ja Milan Kučan.

 

Gorbačov je v očeh nekdanjega predsednika Partije predstavljal rešitev za izmučeno Jugoslavijo podobno, kot (nemara) v očeh današnje slovenske levice rešitev za Slovenijo (in njen gospodarski model?) predstavlja Putin. Takšno razmišljanje je kratkovidno. Mimogrede bodo morali avtorji spomenika sovjetski vojski popraviti zgodovinsko trditev, da smo se Slovenci (in Jugoslovani) v II. svetovni vojni osvobodili brez tuje pomoči, kar ne bo koristilo niti partizanom niti Sloveniji.

 

V vsakem primeru je koristno poznati - čeprav od daleč in zviška komaj vidno - slovensko diplomatsko zgodovino, prizadevanja in prispevek zunanje politike k osamosvajanju, katerega 25. obletnico bomo praznovali čez nekaj mesecev. Seveda je prav in nujno poznati in priznati dosežke slovenskih oboroženih sil, ki v teh časih doživljajo "prijateljski ogenj" s strani lastne vlade, vendar bi se morali zavedati tudi dveh notornih dejstev, ki obe zahtevata tehten premislek in oblikovanje strateških, zgodovinskih, strokovnih, znanstvenih raziskav, izračunov in zbirk podatkov:

 

1. dejstvo je, da Slovenija ne bi mogla postati oz obstati kot samostojna država brez mednarodnega priznanja in ustanov, ki omogočajo mednarodnim merilom primerne odnose z državami in organizacijami;

 

2. dejstvo je, da Slovenija ne more in ne sme več dopuščati improviziranega, bolje rečeno, kapricioznega oblikovanja in predstavljanja nacionalnih interesov; kar pomeni, da potrebuje domiselno in kompetentno zunanjo politiko.

 



[1] Formalne položaje v Sloveniji so zasedali Viktor Avbelj (predsedstvo) Milan Kučan (skupščina), Franc Popit (CK ZKS), Mitja Ribičič (SZDL) in Anton Vratuša (izvršni svet).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,538
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,325
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,075
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 580