Komentar

Kriza slovenske politike, četrtič: Ali bi sprememba volilnega sistema v politični prostor vnesla koristno dinamiko?

V nadaljevanju razmišljanja o krizi slovenske politike se odpira tudi vprašanje spremembe volilnega sistema in ali bi nam to lahko prineslo kaj pozitivnega. Razprave o našem volilnem sistemu so pogoste in številni zagovarjajo temeljito reformo kot podlago za ostale spremembe v naši politiki in družbi. Ker prevladuje ocena, da je slovenska politika v globoki krizi in da nujno potrebujemo spremembe, e seveda tudi to vprašanje zelo pomembno.

14.03.2016 22:04
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   volitve   volilni sistem   učinkovitost   ustavne spremembe

Mogoče je čas, da se osredotočimo na ključno težavo Slovenije. Pomanjkanje učinkovitosti. In temeljita ustavna sprememba našega političnega prostora bi lahko odprla pot do iskanja voditelja za izhod iz krize. Za začetek pa je dobrodošla že samo razprava o temeljitih političnih spremembah, ki bi vnesle neko novo dinamiko v ta postan politični prostor.

Ali je smiselno vlagati upanje v spremembo volilnega sistema? Saj so v končni fazi ključni ljudje, konkretne osebe. Tako tiste, ki zasedajo položaje oblasti, kot tiste, ki so od teh odvisne. Ključno je stanje duha in prepričanja, iz katerih je zgrajena naša družbena mentaliteta. Ključne so prakse, ki gradijo naše sobivanje in našo medsebojnost. Pomembne so konkretne sistemske ovire za učinkovito delovanje naše družbe in gospodarstva.

 

Toda kljub vsemu temu je nujno razpravljati tudi o temeljitih spremembah naše ustavne ureditve. Če ne zaradi drugega, zato da prevetrimo vse anomalije obstoječega stanja in preverimo, ali današnje težave mogoče koreninijo tudi v volilnem sistemu. Razprava o temeljiti spremembi ustavnega sistema izvolitve in delovanja oblasti je pomembna že zato, ker bi vsaka taka sprememba v politični prostor vnesla novo dinamiko. In ko so cilj spremembe, je vsaka dinamika dobrodošla. Vztrajanje pri obstoječih rešitvah namreč najmočneje prispeva k ohranjanju obstoječega stanja in posledic tega sistema, ki se neprenehno rojevajo v istem genetskem bazenu naše politične ureditve. Zato bi bila dobrodošla temeljita sprememba volilnega sistema, ker je to prvi korak do drugih političnih in družbenih sprememb. Sprememba volilnega sistema torej ni naša končna (od)rešitev, je pa korak v pravo smer, v smer sprememb. Je torej nujen, a nezadosten pogoj, ki terja nadaljevanje, a ga tudi sploh omogoča.

 

Kakšne možnosti imamo na voljo, kakšna so izhodišča razprave o spremembi volilnega sistema? Recimo, da prevlada težnja po ohranitvi proporcionalnega volilnega sistema, ker je Slovenija korporativna in razdeljena skupnost, ki se rada organizira po manjših interesnih stebrih. Če bi torej prevladala nujnost, da parlament bolj mavrično odseva želje in poglede različnih skupin ljudstva, lahko dosežemo novo dinamiko tudi znotraj tega okvira.

 

Prva možnost je že ukinitev trenutnega sistema volilnih okrajev in enot. Ta rešitev daje zgolj videz personalizacije volitev, saj je temelj našega obstoječega sistema proporcionalna delitev sedežev na nacionalni ravni. Ljudje imajo sicer vtis, da volijo konkretne kandidatke in kandidate, da se jim torej politika kaže prek imen in obrazov. A ta sistem političnim strankam ustvarja samo zmedo in nepredvidljivost, ki omejuje njihov maneverski prostor. Hkrati pa tudi hromi nacionalno poenotenje, ker ga ovirajo čisto lokalni interesi in potrebe, ki jih obstoječi sistem ne more preseči z izgradnjo skupne nacionalne platforme.

 

Kaj bi se zgodilo, če bi stranke na volitvah nastopile z enotno nacionalno listo? Najprej bi imele večji nadzor nad tem, kdo bodo njihovi konkretni predstavniki v parlamentu, s tem pa seveda tudi večjo odgovornost za ta vidik volilne izbire. Poleg tega pa bi se odprl maneverski prostor za drugačno povezovanje, predvsem manjših, političnih strank že pred volitvami. To bi seveda pomembno spremenilo končno sestavo parlamenta, predvsem pa v naš politični prostor vneslo neko novo dinamiko, ki bi že sama po sebi odprla pot do temeljitih sprememb. Trenutna loterija pri delitvi konkretnih sedežev v parlamentu namreč to sedaj omejuje.

 

Že spremembe obstoječega proporcionalnega sistema bi torej vnesle neko dinamiko, še temeljitejše spremembe pa bi prinesel večinski sistem. S to spremembo bi sicer politične stranke izgubile svojo moč pri izbiri konkretnih parlamentarcev in bi se odločitev precej bolj nagnila na ljudi, ki bi tokrat res izbirali konkretna imena in obraze. Ta rešitev bi temeljito počistila politični prostor in parlament bi sestavljalo precej manj strank. Hkrati pa bi se lahko zgodilo, da bi zaradi množice posameznikov, ki bi v takem sistemu izplavali na vrh, dobili parlament s precej več teže kot v današnjem sistemu. Vsaka administracija bi se morala precej bolj potruditi pri prepričevanju parlamentarcev kot pri današnji glasovalni mašini. Ker bi bili poslanci bolj odvisni od volje svojega volilnega okraja in manj od volje stranke, bi temeljito spremenili svoj odnos do oblasti in svoj način delovanja.

 

Obstaja pa tudi radikalnejša možnost, ki bi v slovensko politiko zagotovo vnesla največjo učinkovitost vladanja. Zakaj pa ne bi uvedli enostavnega predsedniškega sistema? Večkrat se v šali poudari, da potrebuje Slovenija enega župana. Enostaven predsedniški sistem bi omogočil učinkovito oblikovanje vlade in administracije, v kombinaciji z večinskim sistemom pa bi dobili še kontrolni mehanizem z nadzornim parlamentom, ki bi uravnotežil veliko moč vlade v takem sistemu. Ta rešitev bi zagotovila največjo učinkovitost vladanja. In glede na trenutne težave slovenske politike ter zmedo v raztreščenem političnem prostoru je prav učinkovitost naša največja prioriteta. Na vsakih volitvah se uveljavi osrednji profil voditelja, ki ga iščemo. Na prejšnjih volitvah tako recimo nismo iskali nekoga, ki bi bil sposoben sprožiti gospodarskega skoka. Nismo iskali niti nekoga, ki bil sposoben operativnega organiziranja državnih sistemov. Iskali smo moralno avtoriteto in dobili najbolje, kar je v tej disciplini takrat nastopilo na volilnem trgu. Izkazalo se je, da se z moraliziranjem ne da počistiti kriminalnih omrežij v našem državnem gospodarstvu in birokraciji. Operativnih reform in gospodarskega zagona pa niti pričakovali nismo.


Mogoče je čas, da se osredotočimo na ključno težavo Slovenije. Pomanjkanje učinkovitosti. In temeljita ustavna sprememba našega političnega prostora bi lahko odprla pot do iskanja voditelja za izhod iz krize. Za začetek pa je dobrodošla že samo razprava o temeljitih političnih spremembah, ki bi vnesle neko novo dinamiko v ta postan politični prostor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,394
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,254
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,924
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,356
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,206
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 923
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 828