Komentar

Kriza slovenske politike, četrtič: Ali bi sprememba volilnega sistema v politični prostor vnesla koristno dinamiko?

V nadaljevanju razmišljanja o krizi slovenske politike se odpira tudi vprašanje spremembe volilnega sistema in ali bi nam to lahko prineslo kaj pozitivnega. Razprave o našem volilnem sistemu so pogoste in številni zagovarjajo temeljito reformo kot podlago za ostale spremembe v naši politiki in družbi. Ker prevladuje ocena, da je slovenska politika v globoki krizi in da nujno potrebujemo spremembe, e seveda tudi to vprašanje zelo pomembno.

14.03.2016 22:04
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   volitve   volilni sistem   učinkovitost   ustavne spremembe

Mogoče je čas, da se osredotočimo na ključno težavo Slovenije. Pomanjkanje učinkovitosti. In temeljita ustavna sprememba našega političnega prostora bi lahko odprla pot do iskanja voditelja za izhod iz krize. Za začetek pa je dobrodošla že samo razprava o temeljitih političnih spremembah, ki bi vnesle neko novo dinamiko v ta postan politični prostor.

Ali je smiselno vlagati upanje v spremembo volilnega sistema? Saj so v končni fazi ključni ljudje, konkretne osebe. Tako tiste, ki zasedajo položaje oblasti, kot tiste, ki so od teh odvisne. Ključno je stanje duha in prepričanja, iz katerih je zgrajena naša družbena mentaliteta. Ključne so prakse, ki gradijo naše sobivanje in našo medsebojnost. Pomembne so konkretne sistemske ovire za učinkovito delovanje naše družbe in gospodarstva.

 

Toda kljub vsemu temu je nujno razpravljati tudi o temeljitih spremembah naše ustavne ureditve. Če ne zaradi drugega, zato da prevetrimo vse anomalije obstoječega stanja in preverimo, ali današnje težave mogoče koreninijo tudi v volilnem sistemu. Razprava o temeljiti spremembi ustavnega sistema izvolitve in delovanja oblasti je pomembna že zato, ker bi vsaka taka sprememba v politični prostor vnesla novo dinamiko. In ko so cilj spremembe, je vsaka dinamika dobrodošla. Vztrajanje pri obstoječih rešitvah namreč najmočneje prispeva k ohranjanju obstoječega stanja in posledic tega sistema, ki se neprenehno rojevajo v istem genetskem bazenu naše politične ureditve. Zato bi bila dobrodošla temeljita sprememba volilnega sistema, ker je to prvi korak do drugih političnih in družbenih sprememb. Sprememba volilnega sistema torej ni naša končna (od)rešitev, je pa korak v pravo smer, v smer sprememb. Je torej nujen, a nezadosten pogoj, ki terja nadaljevanje, a ga tudi sploh omogoča.

 

Kakšne možnosti imamo na voljo, kakšna so izhodišča razprave o spremembi volilnega sistema? Recimo, da prevlada težnja po ohranitvi proporcionalnega volilnega sistema, ker je Slovenija korporativna in razdeljena skupnost, ki se rada organizira po manjših interesnih stebrih. Če bi torej prevladala nujnost, da parlament bolj mavrično odseva želje in poglede različnih skupin ljudstva, lahko dosežemo novo dinamiko tudi znotraj tega okvira.

 

Prva možnost je že ukinitev trenutnega sistema volilnih okrajev in enot. Ta rešitev daje zgolj videz personalizacije volitev, saj je temelj našega obstoječega sistema proporcionalna delitev sedežev na nacionalni ravni. Ljudje imajo sicer vtis, da volijo konkretne kandidatke in kandidate, da se jim torej politika kaže prek imen in obrazov. A ta sistem političnim strankam ustvarja samo zmedo in nepredvidljivost, ki omejuje njihov maneverski prostor. Hkrati pa tudi hromi nacionalno poenotenje, ker ga ovirajo čisto lokalni interesi in potrebe, ki jih obstoječi sistem ne more preseči z izgradnjo skupne nacionalne platforme.

 

Kaj bi se zgodilo, če bi stranke na volitvah nastopile z enotno nacionalno listo? Najprej bi imele večji nadzor nad tem, kdo bodo njihovi konkretni predstavniki v parlamentu, s tem pa seveda tudi večjo odgovornost za ta vidik volilne izbire. Poleg tega pa bi se odprl maneverski prostor za drugačno povezovanje, predvsem manjših, političnih strank že pred volitvami. To bi seveda pomembno spremenilo končno sestavo parlamenta, predvsem pa v naš politični prostor vneslo neko novo dinamiko, ki bi že sama po sebi odprla pot do temeljitih sprememb. Trenutna loterija pri delitvi konkretnih sedežev v parlamentu namreč to sedaj omejuje.

 

Že spremembe obstoječega proporcionalnega sistema bi torej vnesle neko dinamiko, še temeljitejše spremembe pa bi prinesel večinski sistem. S to spremembo bi sicer politične stranke izgubile svojo moč pri izbiri konkretnih parlamentarcev in bi se odločitev precej bolj nagnila na ljudi, ki bi tokrat res izbirali konkretna imena in obraze. Ta rešitev bi temeljito počistila politični prostor in parlament bi sestavljalo precej manj strank. Hkrati pa bi se lahko zgodilo, da bi zaradi množice posameznikov, ki bi v takem sistemu izplavali na vrh, dobili parlament s precej več teže kot v današnjem sistemu. Vsaka administracija bi se morala precej bolj potruditi pri prepričevanju parlamentarcev kot pri današnji glasovalni mašini. Ker bi bili poslanci bolj odvisni od volje svojega volilnega okraja in manj od volje stranke, bi temeljito spremenili svoj odnos do oblasti in svoj način delovanja.

 

Obstaja pa tudi radikalnejša možnost, ki bi v slovensko politiko zagotovo vnesla največjo učinkovitost vladanja. Zakaj pa ne bi uvedli enostavnega predsedniškega sistema? Večkrat se v šali poudari, da potrebuje Slovenija enega župana. Enostaven predsedniški sistem bi omogočil učinkovito oblikovanje vlade in administracije, v kombinaciji z večinskim sistemom pa bi dobili še kontrolni mehanizem z nadzornim parlamentom, ki bi uravnotežil veliko moč vlade v takem sistemu. Ta rešitev bi zagotovila največjo učinkovitost vladanja. In glede na trenutne težave slovenske politike ter zmedo v raztreščenem političnem prostoru je prav učinkovitost naša največja prioriteta. Na vsakih volitvah se uveljavi osrednji profil voditelja, ki ga iščemo. Na prejšnjih volitvah tako recimo nismo iskali nekoga, ki bi bil sposoben sprožiti gospodarskega skoka. Nismo iskali niti nekoga, ki bil sposoben operativnega organiziranja državnih sistemov. Iskali smo moralno avtoriteto in dobili najbolje, kar je v tej disciplini takrat nastopilo na volilnem trgu. Izkazalo se je, da se z moraliziranjem ne da počistiti kriminalnih omrežij v našem državnem gospodarstvu in birokraciji. Operativnih reform in gospodarskega zagona pa niti pričakovali nismo.


Mogoče je čas, da se osredotočimo na ključno težavo Slovenije. Pomanjkanje učinkovitosti. In temeljita ustavna sprememba našega političnega prostora bi lahko odprla pot do iskanja voditelja za izhod iz krize. Za začetek pa je dobrodošla že samo razprava o temeljitih političnih spremembah, ki bi vnesle neko novo dinamiko v ta postan politični prostor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,704
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,044
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,886
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,112
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 999
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842