Komentar

Gostujoči komentar: Cinizem kot strategija

Ko ljudje izgubijo zaupanje v katere koli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet. To, pravi Peter Pomerantsev, je dolgoročni cilj kremeljske strategije propagande in kontrole: povzročanje cinizma med prebivalstvom, da bo sprejemalo vladne odredbe. Cinizem postane inštrument političnega nadzora.

16.03.2016 09:03
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   luis rubio   peter pomerantsev   mehika   sovjetska zveza   kgb

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku.

Peter Pomerantsev je višji sodelavec inštituta Legatum in avtor uspešnice Nothing is True and Everything is Possible, Nič ni res in vse je mogoče. Legatum Institute je mednarodni think-tank iz Londona, ki promovira blaginjo prek revitalizacije kapitalizma in demokracije. Misel, češ da ljudje, ko izgubijo zaupanje v katerekoli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet, je gospod Pomerantsev zapisal v članku Authoritarianism Goes Global (II): The Kremlin’s Information War, ki je bil oktobra 2015 objavljen v ugledni publikaciji Journal of Democracy.

 

Zdaj pa se vrnimo h komentarju Luisa Rubia, ki sicer opisuje mehiško realnost, vendar bi lahko potegnili številne vzporednice tudi s slovenskim tukaj in zdaj...

 

V Mehiki so cinizem podedovali od prednikov. Čeprav vladavina starega sistema ni zapustila perverznosti sovjetskega sistema, so duhovite opazke, šale in na splošno cinizem postali del obrambnega mehanizma; družba jih je gojila navkljub slabemu gospodarskemu stanju, vladni korupciji in zlorabam. Vendar je obstajal, in je še vedno prisoten, odsev sovjetskega navdiha manipuliranja z informacijami, ki je vedno vodilo k razcvetu teorij zarote. V tej luči je zanimivo opazovati svojevrstno protislovje protestov – prej in zdaj – proti vedno večji moči mehiških predsednikov: kako celo organizacije civilne družbe, ki se najbolj ponašajo s svojo neodvisnostjo, končajo z gorečo prošnjo predsedniku, od katerega pričakujejo ukrepe, odgovore in rešitve.

 

Ena glavnih kvalitet starega mehiškega političnega sistema je bilo ravnovesje med kontrolo in svobodo. Čeprav ni bilo dvoma, da se je sistem, prežet z nadzorom, na koncu vedno zatekel k avtoritativnim ukrepom, so bili prostori osebne svobode tudi pomembni. Nasprotje z vojaškimi diktaturami in totalitarnimi družbami je bilo zelo ostro: ni bilo slučajno, da so sistem vedno označevali (in neskončno število akademikov ga je tako opisalo) kot relativno edinstvenega ali vsaj izjemnega. Njegova največja napaka je bila odsotnost prožnih mehanizmov, ki bi dovoljevali prožnost, potrebno za uspešno prilagajanje spreminjajočim se časom. To pomanjkanje prilagoditvenih sposobnosti v dobršni meri pojasnjuje kompleksnost obdobja, ki ga Mehika trenutno doživlja.

 

Totalitarni sistemi rojevajo lojalnosti, ki nastajajo iz strahu, vendar nikoli ne priznajo dejstva, da so v poskusu absolutne kontrole – vseh družbenih pojavov in vsakdanjega življenja – ti isti režimi omogočili, da je vse postalo vir nasprotovanja. Vaclav Havel, intelektualni disident in pozneje češki predsednik, je spodbujal ljudi, da so izkoristili prednost tega duhovnega nadzora in ga strmoglavili: če je vlada želela imeti monopol nad celotnim življenjem državljanov, so morali državljani, enostavno, živeti "resnico" in ignorirati uradno resnico.

 

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku. Trgi niso mogli biti svobodni; treba jih je bilo voditi. Volitve bi bile lahko nepredvidljive: morale so biti že vnaprej odločene. Vse, kar ni pod kontrolo, je sovražno. S to logiko so Sovjetska zveza in njeni sateliti desetletja pokoravali prebivalstvo.

 

Mehiški politični sistem se je veliko naučil iz te prakse in se izboljšal skozi neštete primere, začenši z zelo enostavnim: nikoli ni zapadel v skušnjavo, da bi vse nadzoroval. Nekega dne, ko sem objavil članek, ki je vznemiril uradnike, me je poklical notranji minister. Kot da bi bila velika prijatelja, mi je na pretirano domačen način omenil, kot da me povsem nedolžno opominja, da "v Mehiki lahko vsak misli o vsem, o nekaterih stvari se lahko govori, zelo malo pa se lahko napiše". Grožnja je bila jasna, toda to ni bilo isto kot gulag.

 

Česar se sistem ni naučil, je bila prilagoditev; medtem ko mu je uspelo brzdati disidentska gibanja, potem ko so se v štiridesetih in petdesetih letih pojavili neodvisni kandidati, je zadušitev študentskega gibanja leta 1968 označila konec in začetek. Namesto da bi ga ignorirala, kot je imela navado, ga je vlada takrat razumela kot kljubovanje njenemu bistvu in obstoju in temu primerno ravnala. Petdeset let pozneje še vedno živimo s posledicami; ne samo, da je osnovni namen vsake vlade – vzdrževanje reda in varnosti – odrinjen na stran, izginila je tudi vsaka sled (formalne) vljudnosti.

 

Se lahko ta začarani krog prekine? Način, na katerega so v zadnjem času rešili različne težavne situacije, daje vtis, da težko. Gledano nazaj, je bila velika volilna reforma leta 1996 tako rekoč dodatna izbira: v resnici se volilni sistem ni spremenil v odprto tekmovanje, raje je v stari sistem privilegijev vključil dve dodatni stranki (PAN – Partido Acción Nacional in PRD – Partido de la Revolución Democrática). V današnjem kongresu je ogromna neenakost v zastopanju, a tudi velika mnogoterost anekdot, ki namigujejo, da se dejanski mehanizem zakonodajne kontrole in glasovanja lahko primerja z najstarejšo prakso na svetu: z denarjem pod mizo. V resnici je to tako očitno in odprto, da gre čez mizo po dobro znanih tarifah. Nekatere odločitve glede dogovorov so izsiljene na osnovi zakonodaje in drugih imenovanih teles z grožnjo demonstracij in stavk. Se pravi, s silo.

 

Zdi se mi, da sta dva načina za razrešitev tega težkega problema: eden bi bil plod vodenja, ki razume tveganja, ki jih vsebuje nadaljnje vztrajanje na sedanji poti. Drugi bi bil za organizacije civilne družbe, da bi dozorele in razvile strategije in koalicije, posvečene spodbujanju razvoja sistema, v katerem imajo različne skupine moč, da vplivajo in nadzorujejo druge skupine, tako da nobena ne postane premočna.

 

Ne vem, kako se bo realnost spremenila, če bomo od posameznika, ki kopiči moč (res, to bo vedno težje izvesti), zahtevali ukrepanje, če je to, kar iščemo sistem nadzora in transparentnosti. Druga možnost je cinizem.

 

 

Luis Rubio je mehiški publicist, nekdanji finančnik, sicer pa tudi politolog in kolumnist časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Z njegovim privoljenjem in velikim zadovoljstvom objavljamo občasno na našem Portalu PLUS njegove komentarje in upamo, da bomo s tem vsaj malo razširili obzorja zatohlega medijskega prostora na Slovenskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,558
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 631
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413