Komentar

Gostujoči komentar: Cinizem kot strategija

Ko ljudje izgubijo zaupanje v katere koli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet. To, pravi Peter Pomerantsev, je dolgoročni cilj kremeljske strategije propagande in kontrole: povzročanje cinizma med prebivalstvom, da bo sprejemalo vladne odredbe. Cinizem postane inštrument političnega nadzora.

16.03.2016 09:03
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   luis rubio   peter pomerantsev   mehika   sovjetska zveza   kgb

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku.

Peter Pomerantsev je višji sodelavec inštituta Legatum in avtor uspešnice Nothing is True and Everything is Possible, Nič ni res in vse je mogoče. Legatum Institute je mednarodni think-tank iz Londona, ki promovira blaginjo prek revitalizacije kapitalizma in demokracije. Misel, češ da ljudje, ko izgubijo zaupanje v katerekoli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet, je gospod Pomerantsev zapisal v članku Authoritarianism Goes Global (II): The Kremlin’s Information War, ki je bil oktobra 2015 objavljen v ugledni publikaciji Journal of Democracy.

 

Zdaj pa se vrnimo h komentarju Luisa Rubia, ki sicer opisuje mehiško realnost, vendar bi lahko potegnili številne vzporednice tudi s slovenskim tukaj in zdaj...

 

V Mehiki so cinizem podedovali od prednikov. Čeprav vladavina starega sistema ni zapustila perverznosti sovjetskega sistema, so duhovite opazke, šale in na splošno cinizem postali del obrambnega mehanizma; družba jih je gojila navkljub slabemu gospodarskemu stanju, vladni korupciji in zlorabam. Vendar je obstajal, in je še vedno prisoten, odsev sovjetskega navdiha manipuliranja z informacijami, ki je vedno vodilo k razcvetu teorij zarote. V tej luči je zanimivo opazovati svojevrstno protislovje protestov – prej in zdaj – proti vedno večji moči mehiških predsednikov: kako celo organizacije civilne družbe, ki se najbolj ponašajo s svojo neodvisnostjo, končajo z gorečo prošnjo predsedniku, od katerega pričakujejo ukrepe, odgovore in rešitve.

 

Ena glavnih kvalitet starega mehiškega političnega sistema je bilo ravnovesje med kontrolo in svobodo. Čeprav ni bilo dvoma, da se je sistem, prežet z nadzorom, na koncu vedno zatekel k avtoritativnim ukrepom, so bili prostori osebne svobode tudi pomembni. Nasprotje z vojaškimi diktaturami in totalitarnimi družbami je bilo zelo ostro: ni bilo slučajno, da so sistem vedno označevali (in neskončno število akademikov ga je tako opisalo) kot relativno edinstvenega ali vsaj izjemnega. Njegova največja napaka je bila odsotnost prožnih mehanizmov, ki bi dovoljevali prožnost, potrebno za uspešno prilagajanje spreminjajočim se časom. To pomanjkanje prilagoditvenih sposobnosti v dobršni meri pojasnjuje kompleksnost obdobja, ki ga Mehika trenutno doživlja.

 

Totalitarni sistemi rojevajo lojalnosti, ki nastajajo iz strahu, vendar nikoli ne priznajo dejstva, da so v poskusu absolutne kontrole – vseh družbenih pojavov in vsakdanjega življenja – ti isti režimi omogočili, da je vse postalo vir nasprotovanja. Vaclav Havel, intelektualni disident in pozneje češki predsednik, je spodbujal ljudi, da so izkoristili prednost tega duhovnega nadzora in ga strmoglavili: če je vlada želela imeti monopol nad celotnim življenjem državljanov, so morali državljani, enostavno, živeti "resnico" in ignorirati uradno resnico.

 

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku. Trgi niso mogli biti svobodni; treba jih je bilo voditi. Volitve bi bile lahko nepredvidljive: morale so biti že vnaprej odločene. Vse, kar ni pod kontrolo, je sovražno. S to logiko so Sovjetska zveza in njeni sateliti desetletja pokoravali prebivalstvo.

 

Mehiški politični sistem se je veliko naučil iz te prakse in se izboljšal skozi neštete primere, začenši z zelo enostavnim: nikoli ni zapadel v skušnjavo, da bi vse nadzoroval. Nekega dne, ko sem objavil članek, ki je vznemiril uradnike, me je poklical notranji minister. Kot da bi bila velika prijatelja, mi je na pretirano domačen način omenil, kot da me povsem nedolžno opominja, da "v Mehiki lahko vsak misli o vsem, o nekaterih stvari se lahko govori, zelo malo pa se lahko napiše". Grožnja je bila jasna, toda to ni bilo isto kot gulag.

 

Česar se sistem ni naučil, je bila prilagoditev; medtem ko mu je uspelo brzdati disidentska gibanja, potem ko so se v štiridesetih in petdesetih letih pojavili neodvisni kandidati, je zadušitev študentskega gibanja leta 1968 označila konec in začetek. Namesto da bi ga ignorirala, kot je imela navado, ga je vlada takrat razumela kot kljubovanje njenemu bistvu in obstoju in temu primerno ravnala. Petdeset let pozneje še vedno živimo s posledicami; ne samo, da je osnovni namen vsake vlade – vzdrževanje reda in varnosti – odrinjen na stran, izginila je tudi vsaka sled (formalne) vljudnosti.

 

Se lahko ta začarani krog prekine? Način, na katerega so v zadnjem času rešili različne težavne situacije, daje vtis, da težko. Gledano nazaj, je bila velika volilna reforma leta 1996 tako rekoč dodatna izbira: v resnici se volilni sistem ni spremenil v odprto tekmovanje, raje je v stari sistem privilegijev vključil dve dodatni stranki (PAN – Partido Acción Nacional in PRD – Partido de la Revolución Democrática). V današnjem kongresu je ogromna neenakost v zastopanju, a tudi velika mnogoterost anekdot, ki namigujejo, da se dejanski mehanizem zakonodajne kontrole in glasovanja lahko primerja z najstarejšo prakso na svetu: z denarjem pod mizo. V resnici je to tako očitno in odprto, da gre čez mizo po dobro znanih tarifah. Nekatere odločitve glede dogovorov so izsiljene na osnovi zakonodaje in drugih imenovanih teles z grožnjo demonstracij in stavk. Se pravi, s silo.

 

Zdi se mi, da sta dva načina za razrešitev tega težkega problema: eden bi bil plod vodenja, ki razume tveganja, ki jih vsebuje nadaljnje vztrajanje na sedanji poti. Drugi bi bil za organizacije civilne družbe, da bi dozorele in razvile strategije in koalicije, posvečene spodbujanju razvoja sistema, v katerem imajo različne skupine moč, da vplivajo in nadzorujejo druge skupine, tako da nobena ne postane premočna.

 

Ne vem, kako se bo realnost spremenila, če bomo od posameznika, ki kopiči moč (res, to bo vedno težje izvesti), zahtevali ukrepanje, če je to, kar iščemo sistem nadzora in transparentnosti. Druga možnost je cinizem.

 

 

Luis Rubio je mehiški publicist, nekdanji finančnik, sicer pa tudi politolog in kolumnist časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Z njegovim privoljenjem in velikim zadovoljstvom objavljamo občasno na našem Portalu PLUS njegove komentarje in upamo, da bomo s tem vsaj malo razširili obzorja zatohlega medijskega prostora na Slovenskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,981
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,764
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,577
04/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,696
05/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,081
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,230
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,803
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,808
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,478
10/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,143