Komentar

Gostujoči komentar: Cinizem kot strategija

Ko ljudje izgubijo zaupanje v katere koli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet. To, pravi Peter Pomerantsev, je dolgoročni cilj kremeljske strategije propagande in kontrole: povzročanje cinizma med prebivalstvom, da bo sprejemalo vladne odredbe. Cinizem postane inštrument političnega nadzora.

16.03.2016 09:03
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   luis rubio   peter pomerantsev   mehika   sovjetska zveza   kgb

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku.

Peter Pomerantsev je višji sodelavec inštituta Legatum in avtor uspešnice Nothing is True and Everything is Possible, Nič ni res in vse je mogoče. Legatum Institute je mednarodni think-tank iz Londona, ki promovira blaginjo prek revitalizacije kapitalizma in demokracije. Misel, češ da ljudje, ko izgubijo zaupanje v katerekoli inštitucije ali trdno uveljavljene vrednote, zlahka sprejmejo zarotniški pogled na svet, je gospod Pomerantsev zapisal v članku Authoritarianism Goes Global (II): The Kremlin’s Information War, ki je bil oktobra 2015 objavljen v ugledni publikaciji Journal of Democracy.

 

Zdaj pa se vrnimo h komentarju Luisa Rubia, ki sicer opisuje mehiško realnost, vendar bi lahko potegnili številne vzporednice tudi s slovenskim tukaj in zdaj...

 

V Mehiki so cinizem podedovali od prednikov. Čeprav vladavina starega sistema ni zapustila perverznosti sovjetskega sistema, so duhovite opazke, šale in na splošno cinizem postali del obrambnega mehanizma; družba jih je gojila navkljub slabemu gospodarskemu stanju, vladni korupciji in zlorabam. Vendar je obstajal, in je še vedno prisoten, odsev sovjetskega navdiha manipuliranja z informacijami, ki je vedno vodilo k razcvetu teorij zarote. V tej luči je zanimivo opazovati svojevrstno protislovje protestov – prej in zdaj – proti vedno večji moči mehiških predsednikov: kako celo organizacije civilne družbe, ki se najbolj ponašajo s svojo neodvisnostjo, končajo z gorečo prošnjo predsedniku, od katerega pričakujejo ukrepe, odgovore in rešitve.

 

Ena glavnih kvalitet starega mehiškega političnega sistema je bilo ravnovesje med kontrolo in svobodo. Čeprav ni bilo dvoma, da se je sistem, prežet z nadzorom, na koncu vedno zatekel k avtoritativnim ukrepom, so bili prostori osebne svobode tudi pomembni. Nasprotje z vojaškimi diktaturami in totalitarnimi družbami je bilo zelo ostro: ni bilo slučajno, da so sistem vedno označevali (in neskončno število akademikov ga je tako opisalo) kot relativno edinstvenega ali vsaj izjemnega. Njegova največja napaka je bila odsotnost prožnih mehanizmov, ki bi dovoljevali prožnost, potrebno za uspešno prilagajanje spreminjajočim se časom. To pomanjkanje prilagoditvenih sposobnosti v dobršni meri pojasnjuje kompleksnost obdobja, ki ga Mehika trenutno doživlja.

 

Totalitarni sistemi rojevajo lojalnosti, ki nastajajo iz strahu, vendar nikoli ne priznajo dejstva, da so v poskusu absolutne kontrole – vseh družbenih pojavov in vsakdanjega življenja – ti isti režimi omogočili, da je vse postalo vir nasprotovanja. Vaclav Havel, intelektualni disident in pozneje češki predsednik, je spodbujal ljudi, da so izkoristili prednost tega duhovnega nadzora in ga strmoglavili: če je vlada želela imeti monopol nad celotnim življenjem državljanov, so morali državljani, enostavno, živeti "resnico" in ignorirati uradno resnico.

 

Eden od ciljev KGB, sovjetske obveščevalne in represivne organizacije, je bilo manipuliranje z informacijami v vsakodnevnem življenju in ekonomiji: stvari se niso mogle "enostavno zgoditi"; morale so biti rezultat odločitve od zgoraj, namenjene vsakodnevnemu napredku. Trgi niso mogli biti svobodni; treba jih je bilo voditi. Volitve bi bile lahko nepredvidljive: morale so biti že vnaprej odločene. Vse, kar ni pod kontrolo, je sovražno. S to logiko so Sovjetska zveza in njeni sateliti desetletja pokoravali prebivalstvo.

 

Mehiški politični sistem se je veliko naučil iz te prakse in se izboljšal skozi neštete primere, začenši z zelo enostavnim: nikoli ni zapadel v skušnjavo, da bi vse nadzoroval. Nekega dne, ko sem objavil članek, ki je vznemiril uradnike, me je poklical notranji minister. Kot da bi bila velika prijatelja, mi je na pretirano domačen način omenil, kot da me povsem nedolžno opominja, da "v Mehiki lahko vsak misli o vsem, o nekaterih stvari se lahko govori, zelo malo pa se lahko napiše". Grožnja je bila jasna, toda to ni bilo isto kot gulag.

 

Česar se sistem ni naučil, je bila prilagoditev; medtem ko mu je uspelo brzdati disidentska gibanja, potem ko so se v štiridesetih in petdesetih letih pojavili neodvisni kandidati, je zadušitev študentskega gibanja leta 1968 označila konec in začetek. Namesto da bi ga ignorirala, kot je imela navado, ga je vlada takrat razumela kot kljubovanje njenemu bistvu in obstoju in temu primerno ravnala. Petdeset let pozneje še vedno živimo s posledicami; ne samo, da je osnovni namen vsake vlade – vzdrževanje reda in varnosti – odrinjen na stran, izginila je tudi vsaka sled (formalne) vljudnosti.

 

Se lahko ta začarani krog prekine? Način, na katerega so v zadnjem času rešili različne težavne situacije, daje vtis, da težko. Gledano nazaj, je bila velika volilna reforma leta 1996 tako rekoč dodatna izbira: v resnici se volilni sistem ni spremenil v odprto tekmovanje, raje je v stari sistem privilegijev vključil dve dodatni stranki (PAN – Partido Acción Nacional in PRD – Partido de la Revolución Democrática). V današnjem kongresu je ogromna neenakost v zastopanju, a tudi velika mnogoterost anekdot, ki namigujejo, da se dejanski mehanizem zakonodajne kontrole in glasovanja lahko primerja z najstarejšo prakso na svetu: z denarjem pod mizo. V resnici je to tako očitno in odprto, da gre čez mizo po dobro znanih tarifah. Nekatere odločitve glede dogovorov so izsiljene na osnovi zakonodaje in drugih imenovanih teles z grožnjo demonstracij in stavk. Se pravi, s silo.

 

Zdi se mi, da sta dva načina za razrešitev tega težkega problema: eden bi bil plod vodenja, ki razume tveganja, ki jih vsebuje nadaljnje vztrajanje na sedanji poti. Drugi bi bil za organizacije civilne družbe, da bi dozorele in razvile strategije in koalicije, posvečene spodbujanju razvoja sistema, v katerem imajo različne skupine moč, da vplivajo in nadzorujejo druge skupine, tako da nobena ne postane premočna.

 

Ne vem, kako se bo realnost spremenila, če bomo od posameznika, ki kopiči moč (res, to bo vedno težje izvesti), zahtevali ukrepanje, če je to, kar iščemo sistem nadzora in transparentnosti. Druga možnost je cinizem.

 

 

Luis Rubio je mehiški publicist, nekdanji finančnik, sicer pa tudi politolog in kolumnist časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Z njegovim privoljenjem in velikim zadovoljstvom objavljamo občasno na našem Portalu PLUS njegove komentarje in upamo, da bomo s tem vsaj malo razširili obzorja zatohlega medijskega prostora na Slovenskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
11
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.210
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.437
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.168
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.372
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.113
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.211
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 422