Komentar

Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

Število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja se je v obdobju 2000 - 2012 povečalo za 7 %, medtem ko je število učiteljev naraslo za astronomske 103 %. Kaj to pomeni? Morda zgolj to, da so številni programi za izobraževanje zaposljivih diplomantov namenjeni zgolj in samo financiranju služb na univerzah.

16.03.2016 22:00
Piše: Goran Novković

Foto: Mediaspeed

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

 

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

 

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

 

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: "Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?" To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: "Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

 

 

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti." Nekdo je močno pazil na status quo.

 

 

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč - za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

 

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

 

 

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: "Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev." Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

 

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni  profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

 

Prepričan sem, da me ne vara občutek, da tudi mnoge študijske programe prekomerno financiramo z javnim denarjem zaradi služb izvajalcev, ne pa zaradi izobraževanja mladih za zaposljive poklice. Da ne bo pomote: večina v izobraževanju, tudi v visokem šolstvu zagotovo dela odgovorno, predano, vzorno. To, kar se dogaja z aferami in sistemskimi nebulozami, pa meče slabo luč tudi nanje. Neupravičeno. Podobno kot so tajkunske zgodbe, gospodarski kriminal in nezakonito in nemoralno ravnanje z zaposlenimi vrgli temno senco na gospodarstvo. Tudi neupravičeno, čeprav je prav današnje gospodarstvo najbolj zaslužno za izhod iz krize, saj je od leta 2009 povečalo izvoz kar za 50 odstotkov.

 

A to ni edina težava. Večja težava je v tem, ker se zdi, da pomembni odločevalci v izobraževanju še vedno niso doživeli katarze. Večina gospodarstva je to katarzo doživela in danes kritično gleda do preteklosti. Pri odločevalcih v javnem izobraževanju pa te katarze ni in ni. Do danes denimo še nisem videl pobude, da bi ukinili zakonsko možnost, po kateri se preveč izplačani prejemki na univerzah lahko vrnejo zgolj za zadnjih deset mesecev. Kaj to pomeni? Da se bodo za ostali del davkoplačevalci lahko tudi v prihodnje samo obrisali pod nosom, čeprav bo šlo za njihov denar? Zakaj ni te pobude?

 

In zakaj se odlaša s pomembnimi sistemskimi odločitvami? V četrtkovih opredelitvah Vlade RS do Manifesta industrijske politike v delu, ki se dotika izobraževanja in zaposlovanja mladih, je cel kup nalog, ki naj bi jih končali – pozor! – v letih 2020 in 2021. Naj jih naštejem nekaj:

 

- načrtovan je ukrep, ki bo spodbujal povečevanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti, a ni jasno, kaj to natančno bo, končni rok pa je šele 2020,

- ukrepi za dvig mednarodne kakovosti slovenskih univerz imajo končni rok šele 31.12.2020,

- povečanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti naj bi zagotovili s končnim rokom šele 31.12.2020,

- akcijski načrt izobraževanja za gospodarstvo ima končni rok 31.12.2018 (po volitvah),

- ukrepi za izboljšanje kariernih orientacij mladih so datirani z rokom 31.12.2017, vendar ni natančno jasno, kaj bo to prineslo glede na predloge iz Manifesta.

 

 

Ob vsem tem ni nobenega odgovora o omejevanju vpisa , ki bi omogočilo pozitivno selekcijo glede na zaposlitvene potenciale na trgu. Ni niti konkretnega odgovora glede predloga o vsaj desetodstotni vključitvi tujih predavateljev, ki bi povečala kakovost izobraževanja. Po zdajšnji ureditvi je ta hip na univerzitetnih študijskih programih res možno tudi praktično usposabljanje v delovnem okolju. Ni pa nujno. Uvedba daljšega uvajanja praktičnega usposabljanja v podjetjih preko izbirnih predmetov je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

 

Ti odgovori gospodarstvu prinašajo veliko razočaranje. Zlasti zato:

 

- ker so sredstva, ki jih država Slovenija, torej davkoplačevalci namenjamo celotnemu sektorju izobraževanja,  glede na BDP 4. najvišja v EU,

- ker je delež zaposlenih v izobraževanju v skupni zaposlenosti v Sloveniji večji kot v EU ter je v obdobju 2000-2013 naraščal hitreje kot v EU (UMAR),

- ker so v Sloveniji izdatki države za visokošolsko izobraževanje v letu 2013 znašali 1,2% BDP, v povprečju držav EU pa 0,8% BDP (COFOG; General Government Expenditure by functions),

ker kljub temu koalicijski sporazum predvideva nadaljnji dvig obsega financiranja visokošolske javne službe, sistemsko in postopno do leta 2020, na višino 2% BDP, kar bi verjetno izrazito presegalo povprečje v OECD,

ker se je število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja v obdobju 2000-2012 povečalo precej bolj kot število študentov; število študentov je bilo višje za 7 %, število učiteljev pa se je podvojilo (103 %),

- ker je po deležu mladih v terciarnem izobraževanju Slovenija prva med državami EU!

 

Skoraj polovica mladih, starih med 20 in 29 let, je v procesu terciarnega izobraževanja. S tem presegamo cilj, ki si ga je zadala EU: do leta 2020 v izobraževanje vključiti 15 % prebivalstva med 25. in 64. letom. Po delež mladih med 20. in 24. letom je vključenih v terciarno izobraževanje 48,3 % vseh (EU: 31,5 %). Mar res potrebujemo toliko programov za izobraževanje zaposljivih diplomantov? Ali pa so številni od teh programov namenjeni zgolj financiranju služb na univerzah?

 

Spoštovana ministrica,

 

ti podatki so dovolj zgovorni, da pripravite krizni akcijski program, bistveno skrajšate roke za ukrepe in uredite zlasti razmere v visokem šolstvu. Sprejmite predloge in poiščite vsaj vi rešitve, če že mnogi zelo pristojni v visokem šolstvu, kljub navedenim podatkom, še naprej samo jamrajo, da niso imeli in da še imajo nimajo dovolj denarja.

 

Ni res.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor na GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
7
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,618
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,351
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,307
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,238
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,975
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,585
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,560
08/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,230
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,682