Komentar

Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

Število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja se je v obdobju 2000 - 2012 povečalo za 7 %, medtem ko je število učiteljev naraslo za astronomske 103 %. Kaj to pomeni? Morda zgolj to, da so številni programi za izobraževanje zaposljivih diplomantov namenjeni zgolj in samo financiranju služb na univerzah.

16.03.2016 22:00
Piše: Goran Novković

Foto: Mediaspeed

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

 

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

 

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

 

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: "Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?" To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: "Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

 

 

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti." Nekdo je močno pazil na status quo.

 

 

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč - za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

 

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

 

 

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: "Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev." Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

 

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni  profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

 

Prepričan sem, da me ne vara občutek, da tudi mnoge študijske programe prekomerno financiramo z javnim denarjem zaradi služb izvajalcev, ne pa zaradi izobraževanja mladih za zaposljive poklice. Da ne bo pomote: večina v izobraževanju, tudi v visokem šolstvu zagotovo dela odgovorno, predano, vzorno. To, kar se dogaja z aferami in sistemskimi nebulozami, pa meče slabo luč tudi nanje. Neupravičeno. Podobno kot so tajkunske zgodbe, gospodarski kriminal in nezakonito in nemoralno ravnanje z zaposlenimi vrgli temno senco na gospodarstvo. Tudi neupravičeno, čeprav je prav današnje gospodarstvo najbolj zaslužno za izhod iz krize, saj je od leta 2009 povečalo izvoz kar za 50 odstotkov.

 

A to ni edina težava. Večja težava je v tem, ker se zdi, da pomembni odločevalci v izobraževanju še vedno niso doživeli katarze. Večina gospodarstva je to katarzo doživela in danes kritično gleda do preteklosti. Pri odločevalcih v javnem izobraževanju pa te katarze ni in ni. Do danes denimo še nisem videl pobude, da bi ukinili zakonsko možnost, po kateri se preveč izplačani prejemki na univerzah lahko vrnejo zgolj za zadnjih deset mesecev. Kaj to pomeni? Da se bodo za ostali del davkoplačevalci lahko tudi v prihodnje samo obrisali pod nosom, čeprav bo šlo za njihov denar? Zakaj ni te pobude?

 

In zakaj se odlaša s pomembnimi sistemskimi odločitvami? V četrtkovih opredelitvah Vlade RS do Manifesta industrijske politike v delu, ki se dotika izobraževanja in zaposlovanja mladih, je cel kup nalog, ki naj bi jih končali – pozor! – v letih 2020 in 2021. Naj jih naštejem nekaj:

 

- načrtovan je ukrep, ki bo spodbujal povečevanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti, a ni jasno, kaj to natančno bo, končni rok pa je šele 2020,

- ukrepi za dvig mednarodne kakovosti slovenskih univerz imajo končni rok šele 31.12.2020,

- povečanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti naj bi zagotovili s končnim rokom šele 31.12.2020,

- akcijski načrt izobraževanja za gospodarstvo ima končni rok 31.12.2018 (po volitvah),

- ukrepi za izboljšanje kariernih orientacij mladih so datirani z rokom 31.12.2017, vendar ni natančno jasno, kaj bo to prineslo glede na predloge iz Manifesta.

 

 

Ob vsem tem ni nobenega odgovora o omejevanju vpisa , ki bi omogočilo pozitivno selekcijo glede na zaposlitvene potenciale na trgu. Ni niti konkretnega odgovora glede predloga o vsaj desetodstotni vključitvi tujih predavateljev, ki bi povečala kakovost izobraževanja. Po zdajšnji ureditvi je ta hip na univerzitetnih študijskih programih res možno tudi praktično usposabljanje v delovnem okolju. Ni pa nujno. Uvedba daljšega uvajanja praktičnega usposabljanja v podjetjih preko izbirnih predmetov je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

 

Ti odgovori gospodarstvu prinašajo veliko razočaranje. Zlasti zato:

 

- ker so sredstva, ki jih država Slovenija, torej davkoplačevalci namenjamo celotnemu sektorju izobraževanja,  glede na BDP 4. najvišja v EU,

- ker je delež zaposlenih v izobraževanju v skupni zaposlenosti v Sloveniji večji kot v EU ter je v obdobju 2000-2013 naraščal hitreje kot v EU (UMAR),

- ker so v Sloveniji izdatki države za visokošolsko izobraževanje v letu 2013 znašali 1,2% BDP, v povprečju držav EU pa 0,8% BDP (COFOG; General Government Expenditure by functions),

ker kljub temu koalicijski sporazum predvideva nadaljnji dvig obsega financiranja visokošolske javne službe, sistemsko in postopno do leta 2020, na višino 2% BDP, kar bi verjetno izrazito presegalo povprečje v OECD,

ker se je število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja v obdobju 2000-2012 povečalo precej bolj kot število študentov; število študentov je bilo višje za 7 %, število učiteljev pa se je podvojilo (103 %),

- ker je po deležu mladih v terciarnem izobraževanju Slovenija prva med državami EU!

 

Skoraj polovica mladih, starih med 20 in 29 let, je v procesu terciarnega izobraževanja. S tem presegamo cilj, ki si ga je zadala EU: do leta 2020 v izobraževanje vključiti 15 % prebivalstva med 25. in 64. letom. Po delež mladih med 20. in 24. letom je vključenih v terciarno izobraževanje 48,3 % vseh (EU: 31,5 %). Mar res potrebujemo toliko programov za izobraževanje zaposljivih diplomantov? Ali pa so številni od teh programov namenjeni zgolj financiranju služb na univerzah?

 

Spoštovana ministrica,

 

ti podatki so dovolj zgovorni, da pripravite krizni akcijski program, bistveno skrajšate roke za ukrepe in uredite zlasti razmere v visokem šolstvu. Sprejmite predloge in poiščite vsaj vi rešitve, če že mnogi zelo pristojni v visokem šolstvu, kljub navedenim podatkom, še naprej samo jamrajo, da niso imeli in da še imajo nimajo dovolj denarja.

 

Ni res.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor na GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418