Komentar

Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

Število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja se je v obdobju 2000 - 2012 povečalo za 7 %, medtem ko je število učiteljev naraslo za astronomske 103 %. Kaj to pomeni? Morda zgolj to, da so številni programi za izobraževanje zaposljivih diplomantov namenjeni zgolj in samo financiranju služb na univerzah.

16.03.2016 22:00
Piše: Goran Novković

Foto: Mediaspeed

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

 

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

 

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

 

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: "Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?" To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: "Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

 

 

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti." Nekdo je močno pazil na status quo.

 

 

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč - za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

 

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

 

 

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: "Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev." Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

 

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni  profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

 

Prepričan sem, da me ne vara občutek, da tudi mnoge študijske programe prekomerno financiramo z javnim denarjem zaradi služb izvajalcev, ne pa zaradi izobraževanja mladih za zaposljive poklice. Da ne bo pomote: večina v izobraževanju, tudi v visokem šolstvu zagotovo dela odgovorno, predano, vzorno. To, kar se dogaja z aferami in sistemskimi nebulozami, pa meče slabo luč tudi nanje. Neupravičeno. Podobno kot so tajkunske zgodbe, gospodarski kriminal in nezakonito in nemoralno ravnanje z zaposlenimi vrgli temno senco na gospodarstvo. Tudi neupravičeno, čeprav je prav današnje gospodarstvo najbolj zaslužno za izhod iz krize, saj je od leta 2009 povečalo izvoz kar za 50 odstotkov.

 

A to ni edina težava. Večja težava je v tem, ker se zdi, da pomembni odločevalci v izobraževanju še vedno niso doživeli katarze. Večina gospodarstva je to katarzo doživela in danes kritično gleda do preteklosti. Pri odločevalcih v javnem izobraževanju pa te katarze ni in ni. Do danes denimo še nisem videl pobude, da bi ukinili zakonsko možnost, po kateri se preveč izplačani prejemki na univerzah lahko vrnejo zgolj za zadnjih deset mesecev. Kaj to pomeni? Da se bodo za ostali del davkoplačevalci lahko tudi v prihodnje samo obrisali pod nosom, čeprav bo šlo za njihov denar? Zakaj ni te pobude?

 

In zakaj se odlaša s pomembnimi sistemskimi odločitvami? V četrtkovih opredelitvah Vlade RS do Manifesta industrijske politike v delu, ki se dotika izobraževanja in zaposlovanja mladih, je cel kup nalog, ki naj bi jih končali – pozor! – v letih 2020 in 2021. Naj jih naštejem nekaj:

 

- načrtovan je ukrep, ki bo spodbujal povečevanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti, a ni jasno, kaj to natančno bo, končni rok pa je šele 2020,

- ukrepi za dvig mednarodne kakovosti slovenskih univerz imajo končni rok šele 31.12.2020,

- povečanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti naj bi zagotovili s končnim rokom šele 31.12.2020,

- akcijski načrt izobraževanja za gospodarstvo ima končni rok 31.12.2018 (po volitvah),

- ukrepi za izboljšanje kariernih orientacij mladih so datirani z rokom 31.12.2017, vendar ni natančno jasno, kaj bo to prineslo glede na predloge iz Manifesta.

 

 

Ob vsem tem ni nobenega odgovora o omejevanju vpisa , ki bi omogočilo pozitivno selekcijo glede na zaposlitvene potenciale na trgu. Ni niti konkretnega odgovora glede predloga o vsaj desetodstotni vključitvi tujih predavateljev, ki bi povečala kakovost izobraževanja. Po zdajšnji ureditvi je ta hip na univerzitetnih študijskih programih res možno tudi praktično usposabljanje v delovnem okolju. Ni pa nujno. Uvedba daljšega uvajanja praktičnega usposabljanja v podjetjih preko izbirnih predmetov je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

 

Ti odgovori gospodarstvu prinašajo veliko razočaranje. Zlasti zato:

 

- ker so sredstva, ki jih država Slovenija, torej davkoplačevalci namenjamo celotnemu sektorju izobraževanja,  glede na BDP 4. najvišja v EU,

- ker je delež zaposlenih v izobraževanju v skupni zaposlenosti v Sloveniji večji kot v EU ter je v obdobju 2000-2013 naraščal hitreje kot v EU (UMAR),

- ker so v Sloveniji izdatki države za visokošolsko izobraževanje v letu 2013 znašali 1,2% BDP, v povprečju držav EU pa 0,8% BDP (COFOG; General Government Expenditure by functions),

ker kljub temu koalicijski sporazum predvideva nadaljnji dvig obsega financiranja visokošolske javne službe, sistemsko in postopno do leta 2020, na višino 2% BDP, kar bi verjetno izrazito presegalo povprečje v OECD,

ker se je število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja v obdobju 2000-2012 povečalo precej bolj kot število študentov; število študentov je bilo višje za 7 %, število učiteljev pa se je podvojilo (103 %),

- ker je po deležu mladih v terciarnem izobraževanju Slovenija prva med državami EU!

 

Skoraj polovica mladih, starih med 20 in 29 let, je v procesu terciarnega izobraževanja. S tem presegamo cilj, ki si ga je zadala EU: do leta 2020 v izobraževanje vključiti 15 % prebivalstva med 25. in 64. letom. Po delež mladih med 20. in 24. letom je vključenih v terciarno izobraževanje 48,3 % vseh (EU: 31,5 %). Mar res potrebujemo toliko programov za izobraževanje zaposljivih diplomantov? Ali pa so številni od teh programov namenjeni zgolj financiranju služb na univerzah?

 

Spoštovana ministrica,

 

ti podatki so dovolj zgovorni, da pripravite krizni akcijski program, bistveno skrajšate roke za ukrepe in uredite zlasti razmere v visokem šolstvu. Sprejmite predloge in poiščite vsaj vi rešitve, če že mnogi zelo pristojni v visokem šolstvu, kljub navedenim podatkom, še naprej samo jamrajo, da niso imeli in da še imajo nimajo dovolj denarja.

 

Ni res.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor na GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963