Komentar

Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

Število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja se je v obdobju 2000 - 2012 povečalo za 7 %, medtem ko je število učiteljev naraslo za astronomske 103 %. Kaj to pomeni? Morda zgolj to, da so številni programi za izobraževanje zaposljivih diplomantov namenjeni zgolj in samo financiranju služb na univerzah.

16.03.2016 22:00
Piše: Goran Novković

Foto: Mediaspeed

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

 

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

 

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

 

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: "Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?" To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: "Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

 

 

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti." Nekdo je močno pazil na status quo.

 

 

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč - za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

 

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

 

 

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: "Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev." Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

 

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni  profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

 

Prepričan sem, da me ne vara občutek, da tudi mnoge študijske programe prekomerno financiramo z javnim denarjem zaradi služb izvajalcev, ne pa zaradi izobraževanja mladih za zaposljive poklice. Da ne bo pomote: večina v izobraževanju, tudi v visokem šolstvu zagotovo dela odgovorno, predano, vzorno. To, kar se dogaja z aferami in sistemskimi nebulozami, pa meče slabo luč tudi nanje. Neupravičeno. Podobno kot so tajkunske zgodbe, gospodarski kriminal in nezakonito in nemoralno ravnanje z zaposlenimi vrgli temno senco na gospodarstvo. Tudi neupravičeno, čeprav je prav današnje gospodarstvo najbolj zaslužno za izhod iz krize, saj je od leta 2009 povečalo izvoz kar za 50 odstotkov.

 

A to ni edina težava. Večja težava je v tem, ker se zdi, da pomembni odločevalci v izobraževanju še vedno niso doživeli katarze. Večina gospodarstva je to katarzo doživela in danes kritično gleda do preteklosti. Pri odločevalcih v javnem izobraževanju pa te katarze ni in ni. Do danes denimo še nisem videl pobude, da bi ukinili zakonsko možnost, po kateri se preveč izplačani prejemki na univerzah lahko vrnejo zgolj za zadnjih deset mesecev. Kaj to pomeni? Da se bodo za ostali del davkoplačevalci lahko tudi v prihodnje samo obrisali pod nosom, čeprav bo šlo za njihov denar? Zakaj ni te pobude?

 

In zakaj se odlaša s pomembnimi sistemskimi odločitvami? V četrtkovih opredelitvah Vlade RS do Manifesta industrijske politike v delu, ki se dotika izobraževanja in zaposlovanja mladih, je cel kup nalog, ki naj bi jih končali – pozor! – v letih 2020 in 2021. Naj jih naštejem nekaj:

 

- načrtovan je ukrep, ki bo spodbujal povečevanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti, a ni jasno, kaj to natančno bo, končni rok pa je šele 2020,

- ukrepi za dvig mednarodne kakovosti slovenskih univerz imajo končni rok šele 31.12.2020,

- povečanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti naj bi zagotovili s končnim rokom šele 31.12.2020,

- akcijski načrt izobraževanja za gospodarstvo ima končni rok 31.12.2018 (po volitvah),

- ukrepi za izboljšanje kariernih orientacij mladih so datirani z rokom 31.12.2017, vendar ni natančno jasno, kaj bo to prineslo glede na predloge iz Manifesta.

 

 

Ob vsem tem ni nobenega odgovora o omejevanju vpisa , ki bi omogočilo pozitivno selekcijo glede na zaposlitvene potenciale na trgu. Ni niti konkretnega odgovora glede predloga o vsaj desetodstotni vključitvi tujih predavateljev, ki bi povečala kakovost izobraževanja. Po zdajšnji ureditvi je ta hip na univerzitetnih študijskih programih res možno tudi praktično usposabljanje v delovnem okolju. Ni pa nujno. Uvedba daljšega uvajanja praktičnega usposabljanja v podjetjih preko izbirnih predmetov je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

 

Ti odgovori gospodarstvu prinašajo veliko razočaranje. Zlasti zato:

 

- ker so sredstva, ki jih država Slovenija, torej davkoplačevalci namenjamo celotnemu sektorju izobraževanja,  glede na BDP 4. najvišja v EU,

- ker je delež zaposlenih v izobraževanju v skupni zaposlenosti v Sloveniji večji kot v EU ter je v obdobju 2000-2013 naraščal hitreje kot v EU (UMAR),

- ker so v Sloveniji izdatki države za visokošolsko izobraževanje v letu 2013 znašali 1,2% BDP, v povprečju držav EU pa 0,8% BDP (COFOG; General Government Expenditure by functions),

ker kljub temu koalicijski sporazum predvideva nadaljnji dvig obsega financiranja visokošolske javne službe, sistemsko in postopno do leta 2020, na višino 2% BDP, kar bi verjetno izrazito presegalo povprečje v OECD,

ker se je število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja v obdobju 2000-2012 povečalo precej bolj kot število študentov; število študentov je bilo višje za 7 %, število učiteljev pa se je podvojilo (103 %),

- ker je po deležu mladih v terciarnem izobraževanju Slovenija prva med državami EU!

 

Skoraj polovica mladih, starih med 20 in 29 let, je v procesu terciarnega izobraževanja. S tem presegamo cilj, ki si ga je zadala EU: do leta 2020 v izobraževanje vključiti 15 % prebivalstva med 25. in 64. letom. Po delež mladih med 20. in 24. letom je vključenih v terciarno izobraževanje 48,3 % vseh (EU: 31,5 %). Mar res potrebujemo toliko programov za izobraževanje zaposljivih diplomantov? Ali pa so številni od teh programov namenjeni zgolj financiranju služb na univerzah?

 

Spoštovana ministrica,

 

ti podatki so dovolj zgovorni, da pripravite krizni akcijski program, bistveno skrajšate roke za ukrepe in uredite zlasti razmere v visokem šolstvu. Sprejmite predloge in poiščite vsaj vi rešitve, če že mnogi zelo pristojni v visokem šolstvu, kljub navedenim podatkom, še naprej samo jamrajo, da niso imeli in da še imajo nimajo dovolj denarja.

 

Ni res.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor na GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990