Komentar

Odprto pismo ministrici Maji Makovec Brenčič

Število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja se je v obdobju 2000 - 2012 povečalo za 7 %, medtem ko je število učiteljev naraslo za astronomske 103 %. Kaj to pomeni? Morda zgolj to, da so številni programi za izobraževanje zaposljivih diplomantov namenjeni zgolj in samo financiranju služb na univerzah.

16.03.2016 22:00
Piše: Goran Novković

Foto: Mediaspeed

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

 

dovolite mi, da na vas naslovim to javno pismo kot nekdo, ki je v zadnjih letih pogosto aktivno sodeloval pri pripravi predlogov za izboljšanje razmer v izobraževanju, in hkrati kot nekdo, ki pozorno spremlja številne afere v visokem šolstvu. Žal ti predlogi s strani vladajočih niso bili uslišani, čeprav je bil njihov namen dobronameren: izboljšati kakovost (javnega) šolstva, preprečiti finančne in druge anomalije, bistveno zmanjšati strukturno brezposelnost mladih, izboljšati učinkovitost in smotrnost javnega izobraževanja … Pri tem pa imeti pred očmi tiste, ki jim je izobraževanje namenjeno, predvsem mlade generacije.

 

Žal ugotavljam, da se v več kot treh letih ni premaknilo veliko na bolje. Bojim se, da se sodeč po načrtih vašega ministrstva tudi v prihodnje ne bo. Da bi bolje razumeli, o čem govorim, mi dovolite, da vam opišem štiri anekdote iz zadnjih let.

 

1. V času vlade Alenke Bratušek leta 2013 sem bil predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanjih o socialnem sporazumu za javni sektor. Takrat smo predlagali poglobljeno, mednarodno primerljivo analizo našega javnega sektorja. S tem bi vsi dobili jasno sliko, kje je mogoče izboljšati naše javne storitve, kje jih optimizirati, kje mogoče več vložiti vanje. Žal s strani sindikatov to ni bilo sprejeto, čeprav je takratni minister za notranje zadeve (tudi javno upravo) Gregor Virant kazal naklonjenost predlogu. Toda najmočnejši sindikalist v državi ga je v nekem trenutku presekal z besedami: "Ali boste odpuščali vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili zaradi Janševega zakona o drugem otroku v vrtcu?" To je bila prefinjena taktična izjava. Drugi sindikalist je bil bolj direkten: "Mi bomo odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Pogajanja za socialni sporazum so takrat propadla. Poglobljene in mednarodno primerljive analize javnega sektorja, kot je bila zamišljena in predlagana takrat, nimamo še danes. Ne v javnem sektorju ne izobraževanju ne v zdravstvu ne …

 

 

2. Po propadu pogajanj o socialnem sporazumu smo skupaj z zavezniki najprej predlagali omenjeno analizo vsaj v zdravstvu. Da bodo bralci razumeli, kaj bi ta analiza prinesla: med drugim bi se spustila tako globoko, da bi pristojni dobil uvid, ali kupujejo zdravila po primerni ceni. Pa spet ni bilo politične volje. Tudi te analize nimamo do danes. Sem pa takrat ugotovil, da za izobraževanje glede na naš BDP v Sloveniji dajemo bistveno več kot za zdravstvo, če se primerjamo z drugimi članicami EU. Zato sem tiste, ki so imeli več izkušenj in informacij, vprašal, zakaj smo predlagali najprej takšno analizo v zdravstvu, ne pa v izobraževanju. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Že s predlogom za zdravstvo imamo težave pri realizaciji. Pri izobraževanju nimamo nikakršnih možnosti." Nekdo je močno pazil na status quo.

 

 

3. Leta 2013 sem prvič bral tudi nacionalni reformni program, ki je bil namenjen Bruslju. Ministrstvo za izobraževanje se je v njem pohvalilo, da smo med članicami EU z največ diplomanti na število prebivalcev. V istem dokumentu je ministrstvo za delo te iste vlade zapisalo grenko resnico, da smo imeli izjemno veliko strukturno brezposelnost med mladimi. Samo nekaj mesecev za tem je bila v časopisju objavljena kratka novička, da je ministrstvo za izobraževanje spet dalo zeleno luč - za več vpisnih mest v humanističnih programih. Mnogim mladim smo vnovič dali lažno upanje, da bodo po šolanju dobili tudi zaposlitev.

 

4. V drugi polovici lanskega leta je Mednarodni denarni sklad za ministrstvo za finance pripravljal študijo. Še preden je bila objavljena, so že letele kritike na ministrstvo, češ da naroča drago študijo. Ko je bila ta objavljena, smo na 14. strani tega poročila lahko prebrali frapanten podatek, da se je v obdobju 2000-2012 število študentov v Sloveniji povečal o za sedem odstotkov, število poučevalnega osebja pa kar za 103 odstotke!

 

 

Afere v visokem šolstvu v zadnjih letih ne presenečajo. Znani slovenski režiser Dušan Jovanović je pred dnevi v oddaji Panoptikum zelo preprosto razložil, zakaj so številni v kulturi in tudi mnogi v izobraževanju v slabem eksistenčnem položaju: "Pred 25 leti sem lahko pogledal vse gledališke predstave v Sloveniji vsaj enkrat. Danes kaj takšnega zaradi super produkcije, ki jo večinoma financira država, niti približno ni več mogoče. Tako kot v visokem šolstvu, ko smo na široko odprli vrata študentom, je bila tudi super produkcija v kulturi politična odločitev." Z drugimi besedami: država daje več, zaradi super produkcije in ogromnega števila izvajalcev in programov pa denarja zmanjka. Preprosta matematika, ki jo razumejo že osnovnošolci.

 

Zato je neverjetno, kako mnogi ugledni  profesorji, v nasprotju s sporočilom predsednika vlade, nenehno samo jamrajo po medijih, da je denarja premalo. In to kljub temu, da dajemo za izobraževanje bistveno več kot v povprečju glede na BDP druge članice EU. In kljub temu, da so se nekateri, zlasti vodilni, med njimi na nepregleden, zakonsko sporen, davčno sporen in organizacijsko sporen način financirali dodatno s tržnimi projekti, prek fakultete ali kot s. p.-ji, uporabljajoč pri tem znamko fakultet, katerih osnovno delovanje plačujemo mi vsi.

 

Prepričan sem, da me ne vara občutek, da tudi mnoge študijske programe prekomerno financiramo z javnim denarjem zaradi služb izvajalcev, ne pa zaradi izobraževanja mladih za zaposljive poklice. Da ne bo pomote: večina v izobraževanju, tudi v visokem šolstvu zagotovo dela odgovorno, predano, vzorno. To, kar se dogaja z aferami in sistemskimi nebulozami, pa meče slabo luč tudi nanje. Neupravičeno. Podobno kot so tajkunske zgodbe, gospodarski kriminal in nezakonito in nemoralno ravnanje z zaposlenimi vrgli temno senco na gospodarstvo. Tudi neupravičeno, čeprav je prav današnje gospodarstvo najbolj zaslužno za izhod iz krize, saj je od leta 2009 povečalo izvoz kar za 50 odstotkov.

 

A to ni edina težava. Večja težava je v tem, ker se zdi, da pomembni odločevalci v izobraževanju še vedno niso doživeli katarze. Večina gospodarstva je to katarzo doživela in danes kritično gleda do preteklosti. Pri odločevalcih v javnem izobraževanju pa te katarze ni in ni. Do danes denimo še nisem videl pobude, da bi ukinili zakonsko možnost, po kateri se preveč izplačani prejemki na univerzah lahko vrnejo zgolj za zadnjih deset mesecev. Kaj to pomeni? Da se bodo za ostali del davkoplačevalci lahko tudi v prihodnje samo obrisali pod nosom, čeprav bo šlo za njihov denar? Zakaj ni te pobude?

 

In zakaj se odlaša s pomembnimi sistemskimi odločitvami? V četrtkovih opredelitvah Vlade RS do Manifesta industrijske politike v delu, ki se dotika izobraževanja in zaposlovanja mladih, je cel kup nalog, ki naj bi jih končali – pozor! – v letih 2020 in 2021. Naj jih naštejem nekaj:

 

- načrtovan je ukrep, ki bo spodbujal povečevanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti, a ni jasno, kaj to natančno bo, končni rok pa je šele 2020,

- ukrepi za dvig mednarodne kakovosti slovenskih univerz imajo končni rok šele 31.12.2020,

- povečanje sodelovanja podjetij na področju izobraževanja in znanosti naj bi zagotovili s končnim rokom šele 31.12.2020,

- akcijski načrt izobraževanja za gospodarstvo ima končni rok 31.12.2018 (po volitvah),

- ukrepi za izboljšanje kariernih orientacij mladih so datirani z rokom 31.12.2017, vendar ni natančno jasno, kaj bo to prineslo glede na predloge iz Manifesta.

 

 

Ob vsem tem ni nobenega odgovora o omejevanju vpisa , ki bi omogočilo pozitivno selekcijo glede na zaposlitvene potenciale na trgu. Ni niti konkretnega odgovora glede predloga o vsaj desetodstotni vključitvi tujih predavateljev, ki bi povečala kakovost izobraževanja. Po zdajšnji ureditvi je ta hip na univerzitetnih študijskih programih res možno tudi praktično usposabljanje v delovnem okolju. Ni pa nujno. Uvedba daljšega uvajanja praktičnega usposabljanja v podjetjih preko izbirnih predmetov je v pristojnosti visokošolskih zavodov.

 

Ti odgovori gospodarstvu prinašajo veliko razočaranje. Zlasti zato:

 

- ker so sredstva, ki jih država Slovenija, torej davkoplačevalci namenjamo celotnemu sektorju izobraževanja,  glede na BDP 4. najvišja v EU,

- ker je delež zaposlenih v izobraževanju v skupni zaposlenosti v Sloveniji večji kot v EU ter je v obdobju 2000-2013 naraščal hitreje kot v EU (UMAR),

- ker so v Sloveniji izdatki države za visokošolsko izobraževanje v letu 2013 znašali 1,2% BDP, v povprečju držav EU pa 0,8% BDP (COFOG; General Government Expenditure by functions),

ker kljub temu koalicijski sporazum predvideva nadaljnji dvig obsega financiranja visokošolske javne službe, sistemsko in postopno do leta 2020, na višino 2% BDP, kar bi verjetno izrazito presegalo povprečje v OECD,

ker se je število zaposlenih v terciarnem sektorju izobraževanja v obdobju 2000-2012 povečalo precej bolj kot število študentov; število študentov je bilo višje za 7 %, število učiteljev pa se je podvojilo (103 %),

- ker je po deležu mladih v terciarnem izobraževanju Slovenija prva med državami EU!

 

Skoraj polovica mladih, starih med 20 in 29 let, je v procesu terciarnega izobraževanja. S tem presegamo cilj, ki si ga je zadala EU: do leta 2020 v izobraževanje vključiti 15 % prebivalstva med 25. in 64. letom. Po delež mladih med 20. in 24. letom je vključenih v terciarno izobraževanje 48,3 % vseh (EU: 31,5 %). Mar res potrebujemo toliko programov za izobraževanje zaposljivih diplomantov? Ali pa so številni od teh programov namenjeni zgolj financiranju služb na univerzah?

 

Spoštovana ministrica,

 

ti podatki so dovolj zgovorni, da pripravite krizni akcijski program, bistveno skrajšate roke za ukrepe in uredite zlasti razmere v visokem šolstvu. Sprejmite predloge in poiščite vsaj vi rešitve, če že mnogi zelo pristojni v visokem šolstvu, kljub navedenim podatkom, še naprej samo jamrajo, da niso imeli in da še imajo nimajo dovolj denarja.

 

Ni res.

 

 

Goran Novković je izvršni direktor na GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,885
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,364
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,225
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,936
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,855
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,137
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,068
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,320
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,205