Razkrivamo

S terorjem nad teror? Seznam 22.000 osumljenih ali radikalizacija že radikalizirane Islamske države

Javna objava seznama radikalizira pripadnike Islamske države, kajti razkritje 22.000  imen pomeni pot brez vrnitve. Daje nov veter v jadra različnim skrajnežem in sporoča, da je zanje edina prihodnost ta, da lahko umrejo za Islamsko državo, saj možnosti za vrnitev v njihove matične države glede na državljanstvo enostavno ni več...

18.03.2016 00:00
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   islamska država   seznam   22000   evropa   zahod

Dovolimo si zgodovinsko prispodobo: vojskovodja je odplul na osvajalski pohod in ko je na drugi strani morja dosegel obalo, je ukazal potopiti vse ladje, potem pa krenil naprej v boj.

Te dni smo priča objavi seznama domnevnih 22.000 pripadnikov t.i. Islamske države, čigavo verodostojnost je potrdil celo nemški notranji minister Thomas de Maizière. Informacije o tem, iz katerega obdobja je ta seznam, so različne in vprašanje je, koliko je posodobljen in aktualen glede na hitro spreminjanje situacije v Islamski državi in glede na vsa dogajanja okrog nje.

 

Nekateri objavo seznama poskušajo predstaviti kot veliki dosežek v boju zoper t.i. Islamsko državo. Ali je temu resnično tako? Priča smo estradizaciji ne le političnega prizorišča, temveč tudi varnostno-obveščevalne scene. Zagotovo to ni dober pojav, ko si varnostno obveščevalni sektor prizadeva za pridobitev estradnega statusa v družbi. To tudi ne preseneča, ker je po oceni strokovnjakov s tega področja ta sistem na približno tretjini ravni zmogljivosti in kakovosti kot pred dobrimi dvajsetimi leti oziroma po končanju hladne vojne.

 

 

Ob tem ne smemo pozabiti, kako je nastala Islamska država in ob čigavi pomoči. Islamska država je nastala predvsem kot posledica desetletnega zatiranja sunitov pod vladavino iraškega šiitskega premierja Nurija Al Malikija v Iraku in zaradi zatiranja sunitov s strani baasistično-alavitskega režima družine Al Assad v Siriji. Izključitev sunitov iz političnega procesa je bila največja napaka in največje darilo skrajnežev najprej v obliki Al Kaide, kasneje v obliki Islamske države, ki je združila dele območja Iraka in Sirije, približne velikosti Velike Britanije. Takšna tvorba ni mogla nastati brez podpore in/ali (molčečega) soglasja iz soseščine in nekaterih velesil. Več kot očitno je, da Islamska država funkcionira v pravem pomenu države. Po nekaterih ocenah je bolj organizirana kot nekatere njene sosedne države. To tudi ne preseneča, ker je podedovala državni aparat Iraka in Sirije, ki je bil močan in dobro organiziran, pa tudi številne kadre, ki so usposobljeni za različne poklice in dejavnosti ter mnoge borce ne le iz sunitskega sveta, temveč tudi z Zahoda. Prav zahodni bojevniki Islamske države skrbijo te države in njihove varnostno-obveščevalne strukture.

 

Ocene o številu tujih borcev se gibljejo med 20.000 do 30.000, celo do 50.000. Večina ima državljanstva zahodnih držav in po ocenah tamkajšnjih varnostno-obveščevalnih služb predstavljajo resnično nevarnost za te države. Verjetno nič manjše nevarnosti ne predstavljajo niti številni bojevniki iz tujskih legij in zasebnih varnostnih agencij (privatne vojske), ki so angažirane ne le na Bližnjem vzhodu, temveč po številnih bojiščih po svetu. Tudi v tem primeru gre za desetine tisoč bojevnikov.

 

Kaj dejansko pomeni objava seznamov? Nekateri to predstavljajo kot veliki dosežek v boju zoper Islamsko državo in udar nanj. Ali je temu resnično tako? Po ocenah strokovnjakov gre prav za nasprotno. Javna objava seznama radikalizira pripadnike Islamske države, kajti razkritje njihovih imen pomeni pot brez vrnitve. Teh 22.000 imen je le veter v jadra različnim skrajnežem in sporoča, da je zanje edina prihodnost ta, da lahko umrejo za Islamsko državo, saj možnosti za vrnitev v njihove matične države glede na državljanstvo enostavno ni več...

 

Komu so torej v interesu takšni seznami? Zagotovo vodstvu Islamske države, ki se tako dejansko dodatno krepi. Ali drugače povedano, 22.000 imen radikalizira njene že radikalizirane pripadnike in predstavlja neko vrsto dodatne mobilizacije in dvigovanje morale. Objava seznamov nakazuje, da je bilo to v interesu tudi v zahodnih krogih, saj se zdaj celotna zgodba še bolj radikalizira. Zagotovo mnogi nimajo želje (interesa) za končanje sirske vojne in stabilizacijo razmer. Zahod ima močan vojaški sektor, orožarsko industrijo ter vojske s številnimi pripadniki.

 

Namesto rehabilitacije tovrstnih borcev in njihove postopne integracije v družbe, iz katerih izhajajo, so se "neodgovorni" odločili drugače. Objava seznamov namreč ne le radikalizira že radikalizirano sceno, pač pa ubija še zadnje žarke upanja, da bi tiste, ki so zašli na stranpota in se šli bojevati za Islamsko državo, evropske države in družine morda ne izgubili za vekomaj, ampak bi jih morda sčasoma "normalizirali".

 

 

Upravičeno se zastavlja vprašanje o različnih oblikah radikalizacije v posameznih družbah glede na različne podlage. Ali s svojimi (ne)odgovornimi dejanji objave seznama 22.000 osumljenih prispevamo k radikalizaciji družbe, ali pa želimo te posameznike integrirati, v težjih primerih tudi rehabilitirati v družbo? Družba je živ in stohastičen organizem in težko predvidimo, v katero smer lahko zaide vsak od nas ali naših najbližjih. Zaradi tega odgovornosti za takšna početja, čeprav so predvsem na posamezniku, ne moremo osvoboditi posamezne družbe, celo države, ki so s sodobnim načinom življenja zagotovile skoraj vse, pozabile pa na posameznika, na svojega državljana in ga prepustile indoktrinaciji Islamske države. To je namreč na nek način poraz vseh nas. Objava seznama je definitivno prepuščanje državljanov za vekomaj nekomu, ki dobro ve, za kaj jih bo uporabil oziroma zlorabil.

 

Morda še najbolj slikovito oriše objavo tega seznama zgodovinska prispodoba: vojskovodja je odplul na osvajalski pohod in ko je na drugi strani morja dosegel obalo, je ukazal potopiti vse ladje, potem pa krenil naprej v boj. Objava seznama je potopila zadnje upanje, da lahko komu pomagamo, da po(ostane) del naše družbe.

 

 

Dr. Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
8
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.525
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.005
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758