Komentar

Kako so nas moderni politiki zadolžili

Mnogo slovenskih podjetij se je ujelo v dolžniško past, ki je glavni razlog za njihov propad. Morda se sprašujete, kako se je to lahko zgodilo podjetjem z dobrimi izdelki in dobrimi delavci. Odgovor se skriva v spodbujanju prevelikih kreditov, ki so jih podpirali država in politično nadzorovane banke.

 

27.03.2016 20:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   jugoslavija   zimbabve   krediti

Foto: arhiv Portala PLUS

Zakaj ljudje ne dojamejo, da so davki previsoki in da so politiki odgovorni za bančne luknje? In zakaj javnost ne vidi skozi trajno meglo političnega piarovstva?

Novodobni politiki so ugotovili, da so visoki davki nepriljubljeni. Se mi zdi, to moram reči, da so davki in prispevki za socialno zavarovanje v Sloveniji za slabo plačane ljudi zelo visoki. V mnogih državah so našli slabo premišljen protistrup za obdavčenje v obliki posojil. Dejansko je to prineslo sedanje ugodnosti, ki jih bodo morale odplačevati prihodnje generacije. Eno je sposoditi si denar za nakup hiše ali avta in se zavedati, da je treba imeti temu primeren dohodek, nekaj povsem drugega se je zadolžiti za vzdrževanje trenutnega življenjskega sloga in računati na bodoče povišice plač, s katerimi bomo vračali kredit.

 

Preveč držav se je zadolžilo zaradi tekočih vladnih izdatkov in to dostikrat imenovalo "investiranje", ne glede na to, ali je šlo za šolske izdatke, izplačevanje pokojnin iz praznih skladov, povišanje plač za javne uslužbence, daljše dopuste za vse ali višja nadomestila za brezposelne; neto posledica je, da so posojila za politike prikladen način. Tako pogosto ravnajo zato, ker vedo, da ne bodo več na oblasti, ko bo napočil čas za vračanje teh posojil. Enako se v različnem obsegu dogaja z lokalnimi oblastmi. Ljudje so nagnjeni k temu, da vidijo samo domišljave projekte, ne pa tudi kreditov, ki jih bo treba odplačati, niti anuitet in subvencij.

 

Po svetu so številni primeri, kot so Grčija, Argentina in nekatere afriške države, ki so zaradi prezadolženosti zabredle v resne težave. Tak primer je bila Jugoslavija v 70- in 80-tih letih. Kljub odhodu velikega števila brezposelnih v tujino, v 60- in 70-letih jih je odšlo okoli milijon, se je Jugoslavija prezadolžila; vsak dvig življenjskega standarda je izviral iz posojil, denarja gastarbajterjev, ki so ga pošiljali domov, in prihodkov od turizma. Toliko o mitu "dobrih starih dni".

 

Mnogo slovenskih podjetij se je ujelo v dolžniško past, ki je glavni razlog za njihov propad. Seveda so še drugi, na primer nizka rast proizvodnje, premajhna pozornost dobičku, slaba fleksibilnost trga delovne sile, toda kupovanje časa s povečanim zadolževanjem ni pravi odgovor. Osnovne vzroke je treba razkriti. Morda se sprašujete, kako se je to lahko zgodilo podjetjem z dobrimi izdelki in dobrimi delavci. Odgovor se skriva v spodbujanju prevelikih kreditov, ki so jih podpirali država in politično nadzorovane banke.

 

Končni vzrok tiči v politikih in njihovi kratkovidnosti. Poglejte samo zadnje vlade. So tako nove, da vedno lahko krivijo svoje predhodnice. Ali pa zavajajo in valijo krivdo na mednarodno krizo, bankirje ali goljufe. Ne morejo sedeti na dveh stolih hkrati. Po eni strani hočejo kontrolirati gospodarstvo, po drugi pa krivdo za napake zvračajo ne druge. Zakaj ljudje ne dojamejo, da so davki previsoki, da so politiki odgovorni za bančne luknje? In zakaj javnost ne vidi skozi trajno meglo političnega piarovstva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
4
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,812
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,651
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,025
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,611
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,814
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,379
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,785
08/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 873
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 997
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,100